Iskani niz je bil najden v DRUGI VSEBINI:
čúditi se
en to wonder; to be astonished (at, that); to be amazed; (at, that); to marvel (at, that)
čúdo
-a tudi čúdo -ésa s (ú; ȗ; ú ẹ̑; ȗ ẹ̑) 1. ~ se je zgodilo; ~a gradu |znamenitosti|; star. delati ~a čudeže: 2. poud. ~ prečudno, ali si ti; pojm., neobč. od ~a vzklikniti od začudenja, presenečenja:
čudvam se
Čudvam se je besedna zveza, ki je že dolgo časa v rabi v posavskem koncu. Izmislila si jo je Tatjana, ko je ob priliki hujšanja se čudvala svoji novo podobi. Uporablja se ga ob priliki, ko kaj ne moreš verjeti in ti je kaj všeč.
Čudvam se svojemu delu na vrtu.
Čudvam se, da mi ni prej opisala.
Čudvam se, da je šlo tako hitro.
Čuježi
Čuježi so prebivalci mesta Maribor oziroma štajerskega okoliša, ker v svojem govoru pogosto uporabijo besedo "čuj" v različnih kontekstih, velikokrat v povezavi z besedo nor, zlasti takrat, ko želijo izraziti navdušenje oz presenečenje.
"Pa ka si ti ja malo nor, čuj?"
"Ka si ti ja nor? Čuj tote podalške sn si nt devala 6 ur pa sn tak vesela, da ti nea morn povedat!"
By URP
čúk
1. majhna nočna ptica, podobna sovi
2. čuden, nekoliko omejen človek
3. zlatnik, goldinar
čuk
Popularen nadomestek za tisoč tolarjev. Malo manj pogost danes: npr. čuka evrov.
Izvor iz angleške besede za tisoč dolarjev: "Bucks - //baks" v prevodu žival iz rodu uharic - čuk.
Po letu 2000 se je zelo razmahnilo, da smo mladi (takrat srednješolci ...) bankovcu za 1000 tolarjev, pogovornemu jurju (govorilo pa se je že tudi "prešeren", ker je bila na njem podoba tega pesnika, kakor je "cankar" pomenil desettisočaka: en'ga cankarja mi dej!), začeli govoriti čuk. CD je takrat stal 2 čuka, kak pulover pa 5 čukov. Poceni je bilo samo pol čuka.
Danes sta zaradi evra, ki tolikšnih zneskov ne omogoča v vsakdanji rabi, oba izraza izginila. Res pa je, da je njuna raba upadla že prej.
Čuk pa rečemo pogovorno tudi nekomu, ki se nam zdi umsko preprost in štorast. Primer: "Ti, pa si čuk!" ali pa "Proklet čuk-čukast!"
da
1. za uvajanje stavka, ki dopolnjuje nadrednega
2. za izražanje dejstva, da je vsebina odvisnega stavka vzrok dogajanju v nadrednem
3. za izražanje namena, ki ga ima dejanje nadrednega stavka
4. za izražanje načina, kako poteka dejanje nadrednega stavka
5. za izražanje primerjave z dejanjem v nadrednem stavku
6. za izražanje posledice, ki jo ima dejanje nadrednega stavka
7. za izražanje pogoja, s katerim se uresniči dejanje nadrednega stavka; če bi
8. za izražanje dejstva, kljub kateremu se dejanje nadrednega stavka uresniči; čeprav
9. za izražanje, v kakšnem časovnem zaporedju sta dejanji nadrednega in odvisnega stavka
10. za izražanje
11. za omejevanje prej povedanega
12. za poudarjanje
Dostopnost