Iskani niz je bil najden v DRUGI VSEBINI:
zádnji
1. ki leži, je zadaj, za čim
2. ki je v prostoru glede na določeno izhodišče za čim drugim
3. ki je na koncu česa, sestavljenega iz več delov
4. ki izraža (pre)ostanek količine, množine česa
5. za katerim v določenem času ne nastopi, se ne pojavi še kaj istovrstnega
6. ki je najbližje času govorjenja ali sovpada z njim
7. ki je na koncu česa, v katerem je kaj še mogoče uspešno opraviti
8. za katerim glede na kako razvrstitev ni nikogar več
9. nazadnje omenjeni
10. ki je dokončen in nepreklicen
11. izraža odsotnost kakršnekoli omejitve
zádnji
-a -e (ȃ) ~ del ladje; vznes.: ~ dom |grob|; ~ smisel življenja |bistveni, najgloblji|; nevtr. ~a stran; poud.: ~a beseda znanosti |najnovejše dognanje|; To je moja ~a beseda |nepreklicni sklep|; ~a ura je prišla |čas smrti|; vznes. spregovoriti v ~e slovo |ob pogrebu|; zádnji -ega m, člov. (ȃ) poklicati ~ega; pojm. plačati ~ega |zadnji dan v mesecu|; zádnja -e ž, člov., rod. mn. -ih (ȃ) po tekmi potolažiti ~o; nečlov., neknj. pog. brcniti koga v (ta) ~o v zadnjico: zádnje -ega s, pojm. (ȃ) To ~ ne drži do zádnjega prisl. zv. (ȃ) čas., čas. prisl. zv. ~ ~ upati, da se bo posrečilo |do zadnjega trenutka|; poud. pisati ~ ~ |do konca življenja, do smrti|; mer., mer. prisl. zv., poud. vzeti komu vse ~ ~ |popolnoma vse|; zádnjost -i ž, pojm. (ȃ)
zakasnéti
1. priti kam pozneje, kot je določeno; zamuditi
2. začeti se, nastopiti pozneje, kot se predvideva, pričakuje
zakasnéti
-ím dov. zakasnênje; drugo gl. kasneti (ẹ́ í) neobč.: Cvetenje sadnega drevja je letos zakasnelo zamudilo: Ura je zakasnela pet minut zaostala: