Iskani niz je bil najden v DRUGI VSEBINI:
ἕδος
, εος, ους, τό 1. sedež, sedišče, prebivališče, stanovanje bogov: hram, svetišče. 2. sedenje, οὐχ ἕδος ἐστί ni časa za posedanje.
ἕδρα
, ἡ, ion. ἕδρη (ἕζω) 1. sedež, stol, klop, sedišče, sedalo, zadnjica; prebivališče, stanovanje, stanovališče; pos. svetišče, ναύλοχοι ἕδραι ladjišče. 2. sedenje, seja, zborovanje. 3. obotavljanje, pomuda, počivanje, οὐχ ἕδρας ἀκμή ni časa za počivanje, ne smemo se obotavljati.
εἰς
, ion. in staroat. ἐς [Et. iz ἐν-ς] I. kot adverb noter; ἐς δ' ἄγε pelji noter,. II. predlog z acc: noter, v izraža smer v notranjost kake stvari (opp. ἐκ) rabi se pa 1. krajevno (na vprašanje kam): v, na, k, proti, do; εἰς τὴν ἀγορήν na ljudski shod, εἰς Ἀγαμέμνονα k Agamemnonu, κατέφυγον εἰς αὐτούς k njim; zlasti se rabi a) pri imenih narodov, kjer stoji narod za deželo: εἰς τοὺς Καρδούχους ἐμβάλλω (v deželo Karduhov), εἰς Πέρσας = εἰς Περσίδα, ἡ εἰς Βοιωτοὺς ὁδός (v Bojotijo); pren. κατέστη εἰς τὴν βασιλείαν nastopil je vlado; b) eliptično z gen.: εἰς Ἀίδαο(sc. οἶκον) v Had, ἀνδρὸς ἐς ἀφνειοῦ v hišo premožnega moža, ἐς πατρὸς ἀπονέεσθαι, ἐς διδασκάλου φοιτῶ v šolo hodim, φέρων ἐς σεωυτοῦ v tvojo hišo, εἰς ἐμαυτοῦ k meni, εἰς Ἀθηναίης v Atenino svetišče; pri Hom. Od. 4. 581 stoji celo ἄψ δ' εἰς Αἰγύπτοιο … στῆσα νέας (dostavi ὕδωρ ali ῥοάς); c) pri glagolih: govoriti, javiti, oglasiti, pojaviti se pomenja εἰς τινα pred kom, vpričo koga: ἀποδῦναι εἰς τὸ φανερὸν vpričo vseh, αἱ ἐς φανε...
Ἐλευσίς
, ῖνος, ἡ mesto v Atiki; adi. Ἐλευσίνιος elevzinski, Ἐλευσίνιον, τό svetišče elevzinske Demetre, Ἐλευσίνια, τά praznik Demetre, Ἐλευσῖνάδε v Elevzino, Ἐλευσινόθεν iz Elevzine.
ἐνῡάλιος
, ὁ bojevit, Aresov priimek; subst. ὁ Ἐνυάλιος; τὸ Ἐνυάλιον Enialijevo svetišče.
Ἐρεχθεύς
, έως, ὁ, ep. ῆος Erehtej, zemljetresec, sin Zemlje, vzgojen od Atene; bil je atiški praheroj in je imel na Akropoli svoje svetišče. – Ἐρεχθεῖδαι οἱ Atenci; Ἐρεχθηίς ίδος, ἡ ime atiške občine; θάλασσα studenec na Akropoli; Ἐρεχθεῖον svetišče na Akropoli.
ἑστία
, ἡ, ion. ἑστίη [Et. iz ϝεστία, kor. wes, gl. ἄστυ in ἄεσα] 1. (domače) ognjišče, oltar; pren. dom, hiša, bivališče, stanovanje, družina, domovina, svetišče. 2. pers. Vesta, boginja domačega ognjišča.
Ἥρα
, ἡ, ion. Ἥρη Kronova in Rejina hči, sestra in žena Zevsova; Ἡραῖον njeno svetišče na Samosu.
Ἡρακλῆς
, λέους, ὁ [κλεῖ, κλέα (κλῆ), Ἡράκλείς, ep. -κλῆος, -κλῆι, -κλῆα, ion. -κλέης, -κλέος, -κλέι, poet. -κλέει, voc. Ἡράκλεες] Zevsov in Alkmenin sin, rojen v Tebah – Ἡράκλειαι (ion. Ἡράκλεαι) στῆλαι Heraklejevi stebri (Gibraltar). – τὸ Ἡράκλειον Heraklovo svetišče. – Ἡρακλείδης, ὁ Heraklov potomec; adi. Ἡράκλειος 3, ion. -ήιος 3, ep. ήειος 3.
Dostopnost