vouloir*

sl hoteti, nameravati, želeti; zahtevati; ukazati; privoliti v

vzéti

es tomar; recibir, aceptar

vzéti

vzámem dov. vzêmi -íte; vzél -a, vzèt/vzét, vzét -a, star. vzémši; vzétje; (vzèt/vzét) (ẹ́ á) koga/kaj ~ darilo; ~ jed na krožnik; ~ kamen v roke; ~ kapljice proti prehladu; ~ knjigo s police; ~ soseda v avtomobil; poud. ~ otroka v roke |ošteti ga|; šol. žarg. ~ pri matematiki korenjenje predelati: ~ obleko v popravilo; ~ ponudbo resno; ~ sramoto nase; neobč. ~ slovo posloviti se: ~ zalet in skočiti vzeti kaj od koga/česa ~ denar od staršev vzeti koga/kaj za koga/kaj ~ sodelavca za družabnika; knj. pog.: ~ soseda za moža omožiti se, poročiti se s sosedom: ~ svežo zelenjavo za enolončnico uporabiti: vzeti komu koga/kaj ~ človeku prostost; ~ povzročitelju nesreče vozniško dovoljenje; knj. pog. ~ opravljivcu kaj za zlo zameriti mu: ~ materi otroke; Vzemimo, da imaš prav recimo: vzéti se vzámem se (ẹ́ á) knj. pog.: Kmalu se bosta vzela se poročila: Od nekod se je vzel zdravnik je prišel, se je pojavil: Od kod se je pa vzel |po kom ima take lastnosti|; vzéti si vzámem si (ẹ́ á) kaj ~ ~...

vznejevoljiti

ujeziti, razdražiti, razburiti, razjeziti, iti na živce, vreči iz tira, spraviti iz tira, iti na jetra, razočarati, spraviti v slabo voljo | ponižati, osramotiti, vznemiriti, spraviti ob živce, izzvati, užaliti; narediti si za sovražnika, zameriti se, narediti za sovražnika

založíti

de jemandem eine Ohrfeige geben

zamérjati

zamę́rjati

de falsch messen

zlò

es mal

ἀ-νεμέσητος

2 (νεμεσάω) komur se ne more ali ne sme zameriti, brez graje, brez zamere, nespotekljiv.

νέμεσις

, εως, ἡ [ion. ιος, ep. dat. νεμέσσι] 1. pravična nejevolja, zamera, srd, graja, jeza bogov, božja sodba, kazen, maščevanje. 2. vzrok nejevolje ali graje, sramota, οὐ νέμεσις ni zameriti, ni grajati, νέμεσις ἔπεστι greh je, ne sme se, νέμεσις γάρ greh bi bil. 3. strah pred grajo ali sramoto, čut za poštenje. 4. Νέμεσις, ἡ boginja osvete.