Iskani niz je bil najden v DRUGI VSEBINI:
življênjskost
1. lastnost, značilnost, ki izhaja iz resničnosti, iz življenja
2. živahnost, živost
žlajfar
Zaviralec; ponavadi otrok, ki je bil na zadnjem delu voza in je zaviral - zato je bil prašen in od maziv umazano črn; tudi zadnji delavec na zadnjem vagonu vlaka, zavirač, ki je pokasiral vse saje, dim in prah
"Si umazan kot (žlajf)ar!"
Iz nemščine: drobilec, brusilec, drgnilec
žur
Zabava, po možnosti z veliko udeleženci, pitjem in glasbo. Tudi neurejeno, kaotično dogajanje (npr.: "Voziti po neapeljskih ulicah je pravi žur."). Lahko se uporabi tudi ironično, za neprijetno situacijo (npr.: "Ko je direktor ugotovil, kaj se je zgodilo, se je začel žur."), gl. tudi (žurka).
Pogosto v zvezi "žur do jutranjih ur".
Pojem žur (iz katerega je ljudska jezikovna domiselnost potem razvila pojme, kot so žurka, žuriranje, žurer ipd.) prihaja iz francoskega (a zlasti v nemškem prostoru uporabljanega) izraza "jour fixe", ki pomeni "določeni dan". Preden so ljudje hodili na žure, so se torej dobivali na žurfiksih. Gre za dan, ko se neka, navadno ožja skupina ljudi redno dobiva (npr. "vsak drugi četrtek", "vsak prvi torek v mesecu" ali "vsak zadnji petek v tednu"), recimo na taroku, druženju kar tako ali morda ob stalni mizi v lokalu (štamtiš). Za člana takšne skupine je žurfiks sveta zadeva in odveč je pričakovati, da se bo udeležil katerega koli dogodka (najsi bo to gledališka pre...
ἐγ-γύς
(gl. γύαλον) [comp. ἐγγυτέρω, -ον; sup. ἐγγυτάτω, ἐγγύτατα, ἔγγιστα] 1. o prostoru: blizu, v bližini τινός (τινί), ὁ ἐγγύς bližnji (sosed). 2. o času: blizu, skoraj, bližnji, zadnji, naposled; kar ima kmalu nastopiti. 3. sorodno, slično, ἐγγυτέρω τινὸς εἶναι γένει biti s kom v bližjem sorodstvu, ἐγγύς τι τείνω τινός sem komu precej sličen. 4. pri števnikih: skoraj, blizu, malodane.
ἐπι-κάρσιος
3 (κάρ) ep. ion. 1. (z glavo) naprej nagnjen (o ladjah, katerim valovi in veter zadnji krn visoko dvignejo). 2. ion. poprečen, počezen, poprek na kaj τινός; ὁδός prečna pot.
ἔσχ-ατος
3 [Et. od ἐσκο- iz eg'hs-qo-; prim. ἐξ] 1. kraj. skrajni, (naj)zadnji, najbolj oddaljen ἔσχατοι ἀνδρῶν, τὰ ἔσχατα meja, vrh, τοῦ ἄστεως skrajni del, rob mesta, ἐξ ἐσχάτων ἐς ἔσχατα od enega konca do drugega, od konca do kraja, ἐπ' ἐσχάτου na koncu NT, ἔσχατα γαίης konec sveta; ἔσχατοι τῆς ἀρχῆς ἦσαν stanovali so na skrajni meji države, ἐσχάτη πυρά vrh grmade, ἔσχαται σάρκες ki je popolnoma notri, meso v sredini. 2. čas. soslednji, zadnji, ἡ ἐσχάτη ἡμέρα poslednji (sodnji) dan (dies novissima) NT, (τὸ) ἔσχατον poslednjič, naposled, ἐς τὸ ἔσχατον (διακαρτερῶ) do zadnjega. 3. pren. skrajni, najvišji, najhujši: pos. neutr. pl. τὰ ἔσχατα (ἐσχατώτατα) πάσχω pretrpim (utrpim) najhujše (smrt), ἔσχατ' ἐσχάτων κακά najhujše sramotitve ali psovke, τὰ ἔσχατ' αἰκίζομαι zelo grdo ravnam s kom, zelo pestim koga, τὰ ἔσχατα λέγω zelo grdo zmerjam, ὑπὲρ τῶν ἐσχάτων ἀγών borba za obstanek, boj na življenje in smrt, ἐς τὸ ἔσχατον v najvišji meri; ἐς τὸ ἔσχατον ἀφῖγμαι sem v skrajni sili ἐπ' ἔσχατα, ἐπ' ἔσ...
Dostopnost