iz..

[poudarjeno íz] predp.; nasprotnostni par je v..; varianta íz.. (Ízgorje) po umiku naglasa ; ; varianti z..3 oz. pred nezvenečimi nezvočniki s..3 I. izpredložna glag. 1. 'izhodnost' izčŕpati, izčvekáti, izgnáti, izhájati, izíti, izkopáti, izpljúniti, izselíti, iztíriti, izvírati; zletéti (iz kletke), zmanevrírati (iz pristanišča), zmolíti (očenaš), zvédeti (novico); shájati (s kom), sčístiti2. 'uspešnost' izučíti, izúriti3. 'dokončevanje' izbóčiti, izračúnati, izbrísati, spremeníti4. 'izčrpanje' izblískati se, izdišáti se, izgnojíti se, izpéti seII. izpredložna imenska izcéla, izglágolski, Izgórje, izozád, izpŕva, izréden, izvŕsten; zblíza, zgŕda, zlépa, zrédka; scéla, shúda, spŕva III. izpodstavna izjáva, izjéma, izselítev, izpljúnek, izučítev, izboljšáva, izgòn, izvŕstnost, izvír, izstòp; prim. izmed, iznad, izpod, izpred, izza

iz...

1. za izražanje
2. za izražanje pomena, kot ga določa ustrezni glagol
3. za izražanje pomena, kot ga določa predložna zveza

izgrebsti

>>> glej geslo >>>

iziti kot

| izkopati se, izplavati

izkȃpati

de ausgraben

izkòp

1. glagolnik od izkopati
2. prostor, ki je nastal z izkopavanjem
3. kraj, kjer se koplje ruda, premog; odkop

izkop

>>> glej geslo >>>

izkopavati

de ausgraben, Ausgrabungen machen; (ständig, längere Zeit) graben

izkopávati

izkopavati

(glagol) izkopati, izkopavati