ponosȋt

ponôsnež

ponosen človek

ponôsnež

-a m s -em člov. (ȏ) poud. |ponosen človek|; ponôsnica -e ž, člov. (ȏ) poud. ponôsnežev -a -o (ȏ) poud. ponôsničin -a -o (ȏ) poud.

ponósnost

de das stolze Benehmen, der (edle) Stolz

posébej

1. izraža, da dejanje poteka ločeno od drugega
2. izraža visoko stopnjo, mero

posébej

prisl. (ẹ̑) 1. nač., nač. prisl. biti ~ postrežen; ~ plačati kaj; ~ urejen prostor2. mer., mer. prisl. biti ~ ponosen na izdelek; ~ poudariti pomen dela

posebej

>>> glej geslo >>>

postavljati se

bahati se, šopiriti se, važiti se, peteliniti se, širokoustiti se, pozirati; biti ponosen | nositi se

predhódništvo

pojav ali dejstvo, da je kdo predhodnik, pobudnik

preklícati

1. razglasiti kaj za neveljavno
2. razglasiti vest, trditev za neresnično, navadno v časopisu
3. z izjavo sporočiti prenehanje vztrajanja pri čem
4. razglasiti prenehanje odgovornosti za dejanje kake osebe v zvezi s premoženjem
5. odvzeti pravno varstvo