Iskani niz je bil najden v DRUGI VSEBINI:
δυωδεκά-πολις
, ι, gen. ιος, ion. dvanajsteromesten, Ἴωνες Jonci dvanajsterih mest, zaveza dvanajstih mest v Mali Aziji.
κατα-λαμβάνω
zgrabim, primem; zasedem, osvojim; utaborim se; dobim, prevzamem (vrhovno poveljstvo v svoje roke); dosežem, zadenem, dohitim, ujamem; zalotim, zasačim, najdem; zgrabi me kaj, (po)loti se me kaj, zadene me kaj, prizadene me kaj; pripetim se, zgodim se, nastanem; zgrabim, umevam, doumem, doumevam, razumem; spoznam; krepko držim, zadržujem, oviram; osvojim si kaj, ukvarjam se prej s čim, bavim se prej s čim, prej pripovedujem; vem, vidim, spoznam
κατα-λαμβάνω
[fut. καταλήψομαι, aor. κατέλαβον, pf. κατείληφα, pass. pf. κατείλημμαι, aor. κατελήφθην, ion. fut. καταλάμψομαι, pf. καταλελάβηκα, pass. pf. καταλέλαμμαι, aor. κατελάμφθην] I. act. 1. zgrabim νῶτα, primem, zasedem ἀκρόπολιν, πάντα φυλακαῖς, osvojim, utaborim se στρατόπεδον, dobim, prevzamem (vrhovno poveljništvo v svoje roke) τὰ πράγματα. 2. a) dosežem, zadenem, doidem, ujamem; b) zalotim, zasačim, najdem τινὰ λελυμένον, περιπατοῦντα, ἐπ' αὐτοφώρῳ; μάχην pridem o pravem času k bitki; c) o dogodkih, sreči, nesreči in drugih nezgodah: zgrabi, zadene me kaj, σκοτία με tema me objame, συμφορά, νοῦσος, κίνδυνος, πάθος με καταλαμβάνει zadene, zaloti me nesreča, bolezen, nevarnost, trpljenje, κατειλημμένος εἰμὶ ἐν ἀνάγκαις zabredel sem v stiske in nadloge; pos. intr. pripetim se, dogodim se, nastanem, κατὰ τὴν καταλαβοῦσαν συμφορήν zaradi nesreče, ki jih je zadela, τὰ καταλαβόντα dogodki, nastala nesreča, πόλεμος καταλαμβάνει vojska nastane; pogosto impers. καταλαμβάνει με = συμβαίνει μοί, κ...
ὁμαιχμία
, ion. -ίη vojna zaveza, zavezništvo, συντίθεμαι ὁμαιχμίην τινί sklenem vojno zavezo.
ὅρκιον
, τό, nav. pl. 1. prisega, ὅρκια ὄμνυμι, ποιοῦμαι, δίδωμι prisegam. 2. s prisego potrjena pogodba (zaveza, obljuba); πατρῷα očetu dana obljuba, ὅρκιά ἐστί τινι prisega veže koga. 3. ὅρκια darilna živina, ὅρκια τάμνω, ποιοῦμαι ἐπί τινι sklepam pogodbo s kom, svečano se dogovarjam s kom, θάνατόν τινι v njegovo smrt.
πιστός
3 (gl. πείθω) 1. komur se sme zaupati, zvest, zanesljiv, pošten, iskren, vdan, verodostojen, prepričevalen, gotov, nedvomen; οἱ πιστοί zvesti prijatelji, zaupniki, τὸ πιστόν, τὰ πιστά zagotovilo, poroštvo, jamstvo; zvestoba, zaveza (δίδωμι, λαμβάνω dajem, dobivam, sklepam); pogodba, talnik; τὰ πιστὰ ἐγένετο zaveza se je sklenila; τὰ πιστὰ διδόναι καὶ λαμβάνειν medsebojno si zvestobo obljubiti. 2. verujoč, zaupajoč, zanašajoč se, veren, οἱ πιστοί verniki NT.
Dostopnost