zastáti

es intermitir, ser intermitente

zastáti

zastáti

en to come* to a standstill

ἀυτμή

, ἡ ἀυτμήν ένος ὁ (ἄημι) ep. 1. sapa (tulečih vetrov), dih, puh, veter. 2. vonj, para, dim, plamen.

πνεῦμα

, ατος, τό (πνέω) 1. a) dih, piš, pihanje; b) zrak, sapa, (za plovbo ugoden) veter, ἀνέμων piš viharjev; pren. πνεῦμα συμφορᾶς povod za zlonosno dejanje; c) vonj; d) zvok, glas, glasbeno orodje. 2. a) dih(ljaj), dihanje, dušek, življenje, duh, duša NT; ὦ θεῖον ὀδμῆς πνεῦμα nebeški vonj pihlja okrog mene; b) duh, hudobni duh, τὸ ἅγιον sveti Duh, angel NT. 3. plamen (ognja).

πνοή

, ἡ, ep. πνοιή (πνέω) dih, sapa, veter, ἱππικαί puhanje, sopihanje, πνοιὴ Ἡφαίστοιο (žar) plamen ognja.

φῡ́σημα

, ατος, τό (φυσάω) dih(anje), sopihanje, prhanje, puhanje, šumenje.

ψῡχή

, dor. ψυχᾱ́, ἡ 1. življenjska sila, dih, življenje: ψυχὴ ἔλιπεν αὐτόν življenje ga je zapustilo (ali: izgubil je zavest), ἀγωνίζομαι, μάχομαι περὶ τῆς ψυχῆς borim se za življenje, τρέχω (θέω) περὶ τῆς ψυχῆς, ὁ ἀγὼν περὶ τῆς ψυχῆς boj na življenje in smrt, κινδυνεύω περὶ τῆς ψυχῆς gre mi za življenje, življenje je v nevarnosti, ψυχὴν παρατίθεμαι zastavim svoje življenje. 2. a) duša (umrlih v podzemlju), τῶν τελευτησάντων sence umrlih; b) (= oseba, človek) μεγάλων ψυχῶν ἱείς na visoke ljudi, ὀκτὼ ψυχαὶ διεσώθησαν osem duš (ljudi) NT, ψυχαὶ ὡσεὶ τρισχίλιαι tritisoč duš NT. 3. duša (opp. σῶμα) kot sedež duševnih zmožnosti in strasti: a) razumnost, pamet, zavest; b) pogum, srce, hrabrost; c) želja, težnja, nagon, poželenje; tek ἡ ψυχὴ σῖτον οὐ προσίετο; ἐκ τῆς ψυχῆς iz (celega) srca NT; ἐκ τῆς ψυχῆς φίλος pravi (resničen) prijatelj. 4. pogosto opisuje ψυχή osebo: μηδεὶς κρατείτω τῆς ἐμῆς ψυχῆς (moje osebe), ἡ ψυχή μου in ἡ ἐμὴ ψυχή = ἐγώ, ἡ ψυχή μου παρεσκεύασται pripravljen sem, hočem; tu...

блонди́нка

blondinka, plavolaska