Iskani niz je bil najden v DRUGI VSEBINI:
čavči pozdravči
Težnja v ljubljanskem ženskem slangu, da se pridaja besedam ljubkovalna ali vsaj dobrovoljna manjšalna končnica -či, najpogosteje v pozdravu čavči (pozdravči), a tudi pri drugih besedah, npr. (kulči), (sorči). Ta raba je bila nekoč zelo razširjena le pri ženskih osebnih imenih, napisana po angleško: Tina -> Tinchy, Manja -> Manchy (včasih so fantje rabili tudi samo Tinč, Manč), vendar Nataša -> Tashy. Tudi mami -> mamč. Temu sorodna je tvorba nedovršnih ljubkovalnih glagolov na -(č)ka-ti, npr. iti -> grevčkati, kupiti -> kupivčkati, piti pijačo (pijačko) -> pijačkati, kupovati -> šopkati. Bodimo pozorni na knjižno igrati -> igračkati.
čawa
Čawa je bolj redka različica besede čaw, (čao). Izmislila si jo je gimnazijka zadnjega letnika z Viča ok. leta 2003.
čaw Miki
Tako kot obstaja šaljivi "Vozi, Miško!" med bolj ko ne poslavi (kaj pravzaprav pomeni oz. kdaj se rabi?),tako se šaljivo pozdravi pogosto s "Čaw Miki!" - morda zlasti mlajše, bolj zelene.
čuske
Slangovski ljubljanski izraz, nastal iz nemškega Tschues s krepilno členico -ke. Poudarjena različica je čuske buske (naglas na prvem zlogu).
dán
dnéva m, ed. tudi dán dné -évu -- -évu -ém; -éva dní -éma -éva -éh -éma; -évi dní -ém dní -éh -évi (ȃ ẹ̑) 1. tretji ~ v letu; ~ in noč; sončen ~; čez dva dni; Dober ~ |pozdrav|; brezskrbni ~evi; ~evi mladosti2. rojstni ~; uradni ~evi; Prešernov ~; ~ državnosti; urad. dopis z dne 10. maja; Ljubljana, dne 26. 5.3. Za dne je prišel; K ~u zvoni; spati čez ~; Večkrat na ~ ga vidi; Z dnem je pritisnil mraz |proti jutru|; Ves ~ se potepa; ~ na ~, ~ za dnem, iz ~eva v ~, noč in ~ misli na to |kar naprej, neprenehoma|; 4. poud.: Svoj živ(i) ~ tega še nisem videl |še nikoli|; Do konca svojih dni ti bom hvaležen |do smrti|; Na ~ z besedo |povej, kaj misliš|; govoriti tja v en ~ |brez premisleka|; Pri belem ~evu se je zgodilo |podnevi; ne skrivaj, javno|;
držati se
biti močen, potrpežljiv; zdržati
Z vsakdanjim bodrilnim vzklikom Drži se! sogovorniku zaželimo dovolj elana, da se bo ta prebil skozi življenje (do naslednjega srečanja). Malokdo pa pomni, da izraz izhaja iz časa, ko smo še plezali po drevesih in skakali z veje na vejo, in ko je bil dober oprijem življenjskega pomena.
Dostopnost