Iskani niz je bil najden v DRUGI VSEBINI:
goba
Beseda goba se je začela uporabljati v Škofji Loki.
Uporablja se kot pozdrav.
primer:
"Kje si goba!"
Besedo lahko uporabimo tudi kot oznako za zategnjeno, prekomerno leno ali nekarizmatično osebo.
"Pusti ga, saj vidiš kakšna goba je!"
V okolici Kranja beseda pomeni osebo, ki s svojim življenjskim slogom izstopa iz družbe. Taka oseba si življenjski sloga definira sama in navadno ni pripadnica kakšne subkulture. Beseda ima navadno pozitiven prizvok.
----
V Ljubljani beseda označuje žensko, ki je sposobna popiti velike količine alkohola, ne da bi le-te vplivale na njene mentalne sposobnosti, je torej ne upijanijo. Veselje ob takem izrazu je še toliko večje, kadar gre za kako majhno, na videz zelo nedolžno dekle, ki pa v pitju čist' raztura.
----
"Štuliti se kot goba" - se vsiljevati tam, kamor ne spadas, kjer nisi zazeljen. Besedna zveza je pogosta predvsem na stajerskem in v prekmurju.
Primer : Daj nea se stuli kot goba!
Na istem regionalnem obmocju se da zaslediti tudi idiom "Biti suh kot goba" , k...
iti po francosko
oditi brez pozdrava oz. slovesa
narediti se neumnega
zelo verjetno se je ta fraza razširila zaradi zanimivega dogodka, ki se je pripetil leta 1717 v dresdnu (nemčija).
sloviti virtuoz louis marchand, organist in čembalist na dvoru kralja louisa XIV, je bil na svojem potovanju po nemških deželah, s strani takrat manj znanega johanna sebastiana bacha, izzvan na glasbeni dvoboj.
marchand naj bi na predvečer tekmovanja skrivaj prisluškoval bachovim pripravam in nato še v isti noči nenapovedano odpotoval, ne da bi o tem kogarkoli obvestil.
dvoboj je tako odpadel, nemški zlobni jeziki pa so frazo "iti po francosko" začeli uporabljati za tiste, ki se naredijo neumne in odidejo brez besed ali pozdrava.
več o tem bo mogoče prebrati v zelo nenavadni knjigi "psi", ki bo izšla 7.7.2009 in bo med drugim razkrila eno največjih glasbenih skrivnosti, povezanih s tem dogodkom.
jútro
-a s (ú) megleno ~; zaspati proti ~u redk. na ~o, pod ~o; slana ob ~ih; Drugo ~ se vrne |drugi dan zjutraj|; Dobro ~ |pozdrav|; pesn. ~ se budi; poud. delati od ~a do večera |ves dan|;
Kaj bo dobrega?
arhaičen pozdrav
Radovedno, obeta polno, a retorično vprašanje namesto pozdrava. Še posebej lepo pride do izraza, če slutimo, da obisk v resnici ne bo ugoden:
Ko sem bil leta 1891 nameščen kot romarski duhovnik pri Sv. Joštu nad Kranjem, sta se nekega jutra zglasila pri meni dva orožnika. "Moža, kaj bo dobrega?" sem ju nagovoril. "Nič dobrega ni," sta rekla.
Fran S. Finžgar
Kaj dogaja?
Pozdrav mlajše generacije, ki izraža skrb, da ne bi zamudili kaj pomembnega.
Že Marx je ugotovil, da je v začetku bilo dejanje. Zato so ljudje ravnali že, preden so mislili. Sodobni ljudje zlasti ravnajo in delujejo; zato tudi toliko »dogaja«. Bolj ko »dogaja«, manj ljudje mislijo in lažje deluje oblast. (po D. Rutarju v Globalnem fašizmu)
V ljubljanščini pač "kva dugaja".
Kje si model
Pogosta raba v ljubljanskem jeziku ki pomeni ŽIVJO NIMAM TI NIČ ZA POVEDAT IN SE NE BOM POGOVARJAL S TEBOJ
klánjati se
-am se nedov. -ajóč se, -áje se; klánjanje (ȃ) ~ ~ na vse strani; ~am se, gospa načelnica |pozdrav|; klanjati se komu poud. Zaslužil je, da so se mu klanjali |izkazovali čast, spoštovanje|; klanjati se pred kom poud. |poniževati se|;
Dostopnost