presvetel

pridevnik, splošni      presvetal, presvetel, presvetli, presvetlega

svẹtə̀ł

de glänzend

svetlo

prislov      svetlo svetleje, svetlejše najsvetleje najsvetlejše

svetlo...

svetlost

samostalnik, občno_ime, ženski spol:  svetlost, svetlosti, svetlosti

μαρ-μαίρω

[Et. kor. mer, svetel biti, lat. merus, čist (prv. svetel)] ep. svetim se, leskečem se, žarim, iskrim se, migljam.

ardente

1.sl goreč, vroč
2. ognjevit, vnet, strasten

beléti

postajati bel, svetel

beléti

-ím NT
1. kdo/kaj delati se, postajati svetel
2. kaj delati se, postajati (komu/čemu) svetel, bel

belíca

1. belkasta žival
2. svetel sadež ali rastlina, ki ga rodi
3. jajce