imenoválniški

-a -o (ȃ) jezikosl. ~a oblika besede

imétnica

ženska oblika od imetnik

ímperativ

1. zahteva, nujnost
2. velelni naklon

ímperfekt

glagolska oblika za izražanje preteklega trajajočega ali ponavljajočega se dejanja

impersonal

sl neoseben; neizviren

impersonal

sl brezosebni, neosebni

implicíten

ki je vsebovan, pa ne določno izražen

implicíten

-tna -o (ȋ) izobr. |sovseben, ne določno izražen|; : ~a kritika v besedilu implicítni -a -o (ȋ) mat. ~a oblika funkcije

Inaguansko otočje

inaparénten

→ subkliničen