Iskani niz je bil najden v DRUGI VSEBINI:
διαιτάω
in med. (δίαιτα1) [impf. διῄτων, fut. διαιτήσω, aor. διῄτησα, pf. δεδιῄτηκα, -μαι, aor. pass. διῃτήθην; ion. impf. διαιτᾶτο] obdržim, ohranim pri življenju, zdravim, živim koga; pass. in med. živim, hranim se, prebivam, stanujem kje; οἰκουρὸν δίαιταν živim osamljen, samotarim, πολλὰ ἐς θεοὺς νόμιμα δεδιῄτημαι držal sem se verskih običajev (ravnal sem se po …).
ἐρῆμος
, at. ἔρημος 3 in 2 [Et. lat. rarus, slov. redek, strsl. oriti, razdejati] 1. o krajih in stvareh: samoten, zapuščen, pust, opustošen, neobdelan, neprehoden, neobljuden, brez ljudi, nezavarovan; subst. a) τὰ ἐρῆμα, ἡ ἐρήμη (sc. χώρα) in ἔρημος puščava NT, σταθμός pot, pohod po pustinji; z gen. ἔρημός τινος brez česa; b) ἡ ἐρήμη (sc. δίκη) pravda, pri kateri ena stranka ni navzoča; ἐρήμην κατηγορῶ zatožim odsotnega, ἐρήμην ὀφλισκάνω obsodijo me v odsotnosti, ἔρημον ἐάω τὸν ἀγῶνα ne pridem pred sodišče. 2. o ljudeh: osamljen, sam, brez koga, brez pomoči τινός, zapuščen πρὸς φίλων.
μονάς
, άδος, ἡ (μόνος) 1. subst. enota, enojka, ednica. 2. adi. osamljen, samoten.
μονόω
, ion. μουνόω (μόνος) 1. act. osamim, puščam samega τινά; γενεήν nadaljujem rod po enem samem sinu (tako, da je vedno samo eden sin). 2. pass. sem zapuščen, oropan, osamljen, samevam, μουνωθέντες τῶν συμμάχων brez bojnih zaveznikov; pos. ἐμουνοῦντο (Her. 8, 123) stali so osamljeni t. j. vsak je imel samo en glas.
Dostopnost