Iskani niz je bil najden v DRUGI VSEBINI:
koša
Primorska različica ljubljanskega (Kaj dogaja?). Navadno uvod v tipičen pogovor med mladino.
Izhaja iz ital. cosa [koza] = kaj
Kva j' dej?
Oblika pozdrava, ki, če je izrečena s pravim elanom, zares dobro zveni.
Kva j' dej?
> (kwajdejpojzej)
> (kkidj?), (kvajdej), (kvadej), (kwajdej)
* V Ljubljani je v resnici pogostejša oblika "kazzdej" ali katera druga od oblik, ki se od gorenjske inačice ločijo predvsem po odstotnosti glasu "v".
Kva ma?
Sestavljeno iz "Kva dugaja" ter "Šta ima".
kwajdejpojzej
Oblika pozdrava, ki je bila uvedena zato, da bi bilo prave Gorenjce še vedno moč ločiti od mladih snobov iz Rožne doline (ki v današnjih časih uporabljajo izvirni gorenjski izraz "(Kva j' dej?)"), in je topogledno postala zaščitno geslo visokih gorenjskih krogov (ki se pogosto gibljejo nad 1500 m nadmorske višine). Zanimivost te fraze je v tem, da istočasno operira s sedanjostjo (dej, zej) in prihodnostjo (poj) in ju na določen način izenači, kar v prenesenem pomenu besede pomeni, da jutri ne bo prav nič bolje ali slabše, kot je danes.
lpidktžtmm
Osebnejša štajerska oblika na koncu sporoćila kot LP.
Lep Pozdrav In Dober Kavs
Ti Želi Tvoj Miki Maus
mahanje
klicanje; kriljenje z rokami; vihtenje | vzklikanje, pozdravljanje, klic, pozdrav; gestikulacija, gestikuliranje; miganje
nóč
-í ž nôči -- nôči -jó; -í -í -éma -í -éh -éma; -í -í -ém -í -éh -mí (ọ̑ ȋ) 1. ~ in dan; ~ se dela noči se: ~ na ponedeljek; Čez ~ je zapadel sneg; poud. pod ~ se vrniti |ko se že noči|; pogovarjati se pozno v ~; Lahko ~ |pozdrav|; pesn. črna ~ temna: poud. ~ v njegovi duši |žalost, obup|; omilj. prijateljice ~i |vlačuge, prostitutke|; 2. To ~ so zbežali nocoj: Za ~ si pripraviti čaj za ponoči: poud. ~ in dan dela |kar naprej, neprenehoma|; prakt.sp. imeti koga čez ~ prenočiti ga: poud. čez ~ zasloveti |na hitro, nepričakovano|; ver.: velika ~; sveta ~
pozdravi
Ko se opazimo, se pozdravimo. Natančneje, ko koga pozdravimo, nam ta odzdravi. Pozdrav je zelo blizu ogovoru. Pričakovati je, da se raznolikost pozdravljajočih oseb odraža tudi v pozdravih, ki kažejo na narečno, starostno, družbeno in morda tudi poklicno pripadnost. Zlasti zanimivi bi bili pozdravi, ki bi zahtevali natančno določen odzdrav.
* pozdrav - najpreprostejši pozdrav, lahko ljubkovalno pozdravček
* dobro jutro, dober dan, dober večer - v slovanskih in širše indoevropskih jezikih klasični pozdravi
* zdravo - beseda se povezuje z vzhodno Slovenijo in socialističnimi časi, dejansko je zelo stara: ekvivalent rimskega ave, recimo v Ave Maria, ki se v slovenščino prevaja kot zdrava Marija ali pozdravljena Marija (nenazadnje je koren tudi v besedi pozdraviti)
* živijo - tudi živio, saj verjetno izhaja iz sbskohrvaškega živio < živil v pomenu naj živi (v slovenščini tudi živel [kralj]), morda pa tudi okrajšano iz naj živijo (?); okrajšano živ deluje sproščeno in prijazno, bolj intimno
* se...
Dostopnost