hišni gekon

de Hausgecko

jáničar

-ja m z -em člov. (ȃ) |turški elitni vojščak|; poud. literarni ~ |izdajalec, odpadnik|; jáničarjev -a -o (ȃ)

janičár

de der Janitschar

ję́čiti

de in Haft, im Kerker halten

jéz

naprava, prečno na tok vode, zlasti za dviganje vodne gladine za njo

kājmakam

de der Kaimakam

kamor gre še cesar peš

na stranišče
V družbi lahko svoj odhod na stranišče napovemo z besedami: "Zdaj grem pa tja, kamor gre še cesar peš!" in s tem na šaljiv način opravičimo svojo odsotnost. Verjetno nas v svetu krivic in neenakosti pomirja univerzalnost fizioloških opravil (rojstvo, izločanje, smrt).
Glede na žalosten konec, ki je plemiča Erazma Predjamskega doletel prav na "kraju, kamor je hodil po lastnih opravkih", pa lahko sklepamo, da fraza izraža tudi vero v upravičenost družbene razslojenosti.
Janez Vajkard Valvasor: "Tam da je namreč kraj, kjer ima njegov gospodar vsako noč neko potrebno opravilo, ki ga celo turški cesar ne more opraviti po kakem odposlancu ali velikem vezirju, temveč sam v lastni osebi ..."

kindžál

dvorezen bojni nož

kȗjež

laški fižol

turški fižol