govorec

(samostalnik) govornik, retorik, besedovalec

govórec

eo parolanto; oratoro

govorȋtelj

govórnica

1. ženska oblika od govornik
2. govorniški oder

govornica

>>> glej geslo >>>

govornica

oratorica; retoričarka; spreten govornik; tiskovna predstavnica

grméti

1. dajati zelo slišne glasove ob bliskanju
2. dajati grmenju podobne glasove
3. razvneto, ogorčeno govoriti

gromóvniški

nanašajoč se na gromovnike

gromôvniški

-a -o (ȏ) poud. ~ govornik |odločno, vidno nastopajoč|;

hipnotizírati

spraviti koga v hipnozo