Iskani niz je bil najden v DRUGI VSEBINI:
εἴκω
(ἴκελος) sem podoben; odtod 1. impf. εἶκε zdelo se mi je dobro ali pripravno λοχῆσαι. 2. perf. ἔοικα (s prez. pomenom) [plpf. ἐῴκειν, ep. perf. 3 du. ἔικτον, pt. εἰκώς, ἐικυῖα (εἰκυῖα, εἰοικυῖα), plpf. 3 du. ἐίκτην. 3 pl. ἐοίκεσαν; 3 sg. med. ἤικτο, ἔικτο; ion. οἶκα, cj. οἴκῃ, pt. οἰκώς, οἰκός; poet. 1 pl. ἔοιγμεν, 3 pl. εἴξασι, inf. εἰκέναι, pt. εἰκώς] a) sem podoben, enak komu v čem τινί τι, s pt. ἔοικας οἰομένῳ podoben si človeku, ki veruje = zdi se, da veruješ; b) α.) zdim se, pokažem se, ἔοικε zdi se, verjetno je, ὡς ἔοικε kakor se zdi, očividno, οὐδὲν ἔοικε pokaže se, da ni nič; β.) menim, verjamem, razumevam z inf.; c) impers. ἔοικε spodobno je, pristoja; pt. ἐοικώς podoben, spodoben, pristojen, μῦθος razumen, νυκτίi temnega pogleda, mrkogled, φόβος οὐδενὶ ἐοικώς zelo velik strah.
ἐπι-εικής
2 (εἰκός) 1. o stvareh: primeren, prikladen, pristojen, spodoben, pravičen ἀμοιβή, λόγος, ἐπιεικέστερα λέγω govorim primerneje, utemeljen πρόφασις, ugoden, sprejemljiv ὁμολογία; τὸ ἐπιεικές pravičnost, krotkost, blago mišljenje NT, ἡ ἐπιεικεστάτη ὁδός najbolj verjetna razlaga; ὡς ἐπιεικές kakor se spodobi, οἷ' ἐπιεικὲς ἔργ' ἔμεν ἀθανάτων kakršna morajo biti; ὅν(sc. μῦθον) κ' ἐπιεικὲς ἀκούειν kar je dovoljeno slišati; πρὸς τὸ ἐπιεικές blagohotno, prizanesljivo. 2. o osebah: sposoben, vrl, obziren, pravičen, razumen, dobrohoten, blag. – adv. ἐπιεικῶς in -κέως dostojno, primerno λέγω, zadostno, dovolj, zelo, precej παραπλησία, približno, takorekoč, seveda.
ἱκ-νέομαι
[fut. ἵξομαι, aor. ἱκόμην, cj. ἵκωμαι, pf. ἷγμαι; ep. ion. praes. ind. ἱκνεύμεσθα, 3 pl. ion. ἱκοίατο, pt. ἱκνεύμενοι, ion. pf. 3 pl. ἵκαται, plpf. ἵκατο] 1. a) prihajam, dospem τί, τινά, εἴς τινα h komu v hišo, χεῖρας pridem komu v roke, εἰς χεῖρας spopadem se s kom, εἰς λόγους pogovarjam se s kom, začnem s kom pogovor, μετὰ κλέος grem, stremim za slavo; μετὰ πατρὸς ἀκουήν grem, da izvem kaj o očetu: ἀμφί μ' ἵκετ' ἀυτή okrog mene se je razlegal krik; b) dosegam kaj ποσὶν οὖδας; pren. γήραος οὐδόν, γῆρας, ἥβην, ἠῶ doživim; ὀστέον priderem, vderem do kosti; τέλος μύθων končam govor; ὀλέθρου πείρατα zabredem v zanke (mrežo) pogube; c) zadene me, polasti, loti se me kaj λιμός, πένθος, ποθή; d) vračam se, prihajam domov οἴκαδε, δῶμα, ὑπότροπος; abs. Od. 11.104. 2. prihajam h komu kot prosilec za varstvo, ponižno prosim. 3. impers. gre, spodobi se, pristoja komu; posebno pt. praes.: primeren, spodoben, pristojen, prikladen; μᾶλλον τοῦ ἱκνευμένου preveč, čez mero, več kakor se spodobi.
ἴσος
3, ep. ἶσος [Et. pri Hom.: ἶσος (iz ϝῖσος) iz ϝιτσ-ϝος od εἶδος], fem. ep. ἐίση, comp. ἰσαίτερος 1. enak, sličen, podoben, isti (po številu, moči, velikosti, kakovosti, vrednosti, dostojanstvu itd.), δαίς skupen obed, ἀσπὶς πάντοσ' ἐίση ki na vseh straneh enako pokriva telo, priležen, primeren; νῆες somerno zgrajen (ki se enako zibljejo); ἴσος τὸ πλάτος καὶ τὸ μῆκος ravnotako debel (širok) kakor dolg, ἴσον ἄγω τινά τινι smatram koga za enakega komu; σοὶ δ' ἶσον γέρας tvojemu enako darilo; ἴσον ἐστίν prav je, pravično je; odgovarja mu često οἷος, ὅσος, ὡς, ὥσπερ, καί = kakor, ἴσον φρονῶ καὶ σύ isto mislim kot ti. 2. pravičen ἀνήρ, nepristranski, ravnopraven, primeren, pristojen, φρένες zdrava pamet, δίκαι ἴσαι καὶ ὅμοιαι popolnoma enake pravice. 3. subst. a) ἡ ἴση (μοῖρα) enak del(ež), enako pravo, ἴσην ἔτεισεν enako je bil kaznovan, μετέχω τῆς ἴσης καὶ ὁμοίας deležen sem enake pravice in postave; ἐπὶ τῇ ἴσῃ καὶ ὁμοίᾳ s popopolnoma enakimi (istimi) pravicami; b) τὸ ἴσον, τὰ ἴσα enakost,...
κῡ́ριος
3 in 2 (κῦρος) 1. adi. a) o stvareh: ki ima popolno ali dejansko veljavo, pravomočen, veljaven δίκαι, določen, dogovorjen, napovedan ἡμέρα, pristojen, spodoben τάφος; b) o osebah: ki ima pravico, popolno oblast ali moč nad čim, močen, mogočen, vpliven, gospodujoč, upravičen, κύριός εἰμί τινος imam pravico (moč, oblast), morem, imam v oblasti, οὐκ ἔσεσθε κύριοι καταλῦσαι ne bodete mogli, κύριός εἰμι τῆς καταλύσεως odločitev o miru je v mojih rokah, κύριόν σε ἵστημι τῶν τέκνων vrnem ti otroke, κύριος καθίσταμαι imam oblast, vladam, smem. 2. subst. ὁ κύριος gospod(ar), vladar, Gospod ali Kristus, mož, soprog; ἡ κυρία razpolaganje τινός, gospodarica, gospa, redna narodna skupščina; τὸ κύριον zakonita oblast, odredba; pl. zakoni τῆς γῆς, vlada; τὰ κυριώτατα najglavnejše, glavni stan (kjer stanuje poveljnik). 3. adv. κυρίως veljavno, natančno, po pravici.
μέτριος
3 (μέτρον) I. 1. zmeren, πῆχυς srednji ali navadni (tudi grški) vatel, ki je bil za tri palce manjši nego babilonski in je imel 21 ali 24 palcev; τὰ μέτρια διενεχθέντες v majhnih, malenkostnih razporih, ἐπὶ μετρίοις pod zmernimi (pravičnimi) pogoji, οἷς μὴ μέτριος αἰών življenje z neizmernimi nadlogami. 2. a) primeren, povoljen, zadosten, pristojen; b) α.) zdržen, pravičen, blag, pošten; β.) preprost, navaden ἐσθής; γ.) krotek, pohleven. 3. majhen, neznaten, pičel; subst. τὸ μέτριον prava mera, zmernost, sredina, kar je pravično ali pristojno. II. adv. μετρίως 1. primerno, pristojno λέγω, μετρίως εἶπον preudarno sem povedal; zadosti, dovolj δηλόω; μετρίως ἔχει dobro je, primerno je. 2. zmerno, pičlo, nekoliko, μετρίως αἰσθάνομαι sem srednjega razuma ali malo razsoden, οὐ μετρίως ne malo, zelo NT. 3. skromno, prijazno, pravično.
ὁ
, ἡ (dor. ἁ), τό [Et. ὁ iz so, ἡ iz sā; τό lat. is-te, ista, istud, slov. ta, ta, to, nem. der, die, das; at. gen. τοῦ, τῆς itd.; ep. gen. τοῖο, du. gen. dat. τοῖιν, pl. nom. τοί, ταί, gen. fem. τάων, dat. τοῖσι, τῇσι, τῇς; dor. gen. τῶ, τᾶς, dat. fem. τᾷ, acc. τάν; pl. gen. fem. τᾶν, acc. m. τώς] I. pron. demonstr. ta, ta, to, on, ona, ono; 1. a) ὁ μέν … ὁ δέ ta … oni (pa), οἱ μέν … οἱ δέ ti (eni) … oni (drugi) pa, τὰ μέν … τὰ δέ deloma … deloma; b) ὁ δέ ta pa, ἡ δέ ona pa, τοῦ δ' ἔκλυε Φοῖβος Ἀπόλλων slišal ga je pa. 2. a) τὸν καὶ τόν tega in tega, τὸ καὶ τό to in to; b) τοῦ zaradi tega, πρὸ τοῦ nekdaj, svoje dni, ἐκ τοῦ, ep. ἐκ τοῖο od tedaj, odkar; c) τῇ tam, tod, tja, po tej poti τῇ ἵππους ἔχε, tako, na ta način Od. 8, 510; τῇ καὶ τῇ τῆς ὁδοῦ na obeh straneh pota; τῇ μέν … τῇ δέ z ene strani … z druge strani. 3. τῷ zato, zaradi tega, v tem slučaju, potem, nato. 4. τό zato Il. 17, 404. 5. ἐν τοῖς pri sup.: mnogo, nad vse, kar. II. določni spolnik 1. pred samostalniki in lastnimi im...
ὀφείλω
dolgujem, dolžen sem; dolžan sem izpolniti obljubo, zavezan sem izpolniti obljubo; dolguje se mi, pripada mi kaj; moram kaj storiti, dolžan sem kaj storiti, imam nalogo kaj storiti; spodobi se, prav je, treba je, usojeno je; moral bi; o, da bi vendar, dal Bog da
ὀφείλω
[Et. iz ϝο-φελνω; ϝο = predpona; sor. ὀφλισκάνω. – Obl. fut. ὀφειλήσω, aor. ὠφείλησα, pf. ὠφείληκα, aor. pass. ὠφειλήθην; aor. 2 ὤφελον, ep. ὄφελον], ep. ὀφέλλω 1. dolgujem, sem dolžen χάριν, χρεῖός τινι, sem na dolgu, moram kaj plačati, τὴν ὑπόσχεσιν sem dolžen (zavezan), obljubo izpolniti; pass. ὀφείλεται dolguje se mi, pristuje mi kaj; χρεῖος ὀφείλεταί μοι imam pravico, zahtevati odškodnino; τὸ ὀφειλόμενον dolg, ὀφειλόμενος dolžen, pristojen. 2. a) moram (sem dolžan) kaj storiti, imam nalogo ὀφείλεις με χρηστοῖσι ἀμείβεσθαι, pass. ὀφείλεται spodobi se, pristuje, treba je, usojeno je, σοὶ ταῦτ' ὀφείλεται παθεῖν tebi je usojeno to, trpeti; b) zlasti stoji v tem pomenu aor. ὤφελον, ep. ὄφελον moral bi (gl. lat. debui): ὤφελεν ἀθανάτοισι εὔχεσθαι moral bi bil moliti k nesmrtnim bogovom; aor. ὤφελον torej izraža neizpolnjivo željo za sedanjost z inf. praes., za preteklost z inf. aor., pogosto pristopajo členice εἴθε, εἰ γάρ, ὡς, ὡς δή, nikalno μή; n. pr. τὴν ὄφελ' ἐν νήεσσι κατακτάμεν Ἄρ...
Dostopnost