Iskani niz je bil najden v DRUGI VSEBINI:
dvoják
1. kar je iz dveh delov
2. avstrijski novec za dva solda, krajcarja ali vinarja; dvojača
3. kdor ima lastnosti, značilnosti nasprotnega spola
Dvojne nalepke
Pojem, s katerim v socialnem delu opozorimo na bistveno značilnost negativnega označevanja ljudi, ki trpijo zaradi težav v duševnem zdravju in so hkrati zasvojeni in so v sistemih pomoči pridobili dve diagnozi. S pojmom opozorimo na diskvalifikacijo uporabnika, ki ne more izbirati med nalepkama. Protistrup nalepkam ni zdravljenje, nalepke vztrajajo tudi potem, ko človek neha uživati drogo, ali se znebi duševne stiske. Edini način zoperstavljanja škodljivim posledicam diskvalificiranja ljudi z nalepkami je krepitev moči. Pri tem je bistvena tista moč, ki izhaja iz povezovanja z drugimi, iz tega, kako znamo eni in drugi živeti skupaj, iz tega, kaj nam je skupno, ne pa iz tega, kar nas ločuje. (Glej tudi pojem Dvojne diagnoze).
dvómiti
-im in dvomíti -im M
1. kdo/kaj izražati dvom, dvome
2. kdo/kaj pozitivno, negativno meniti kaj/o kom/čem / nad kom/čim
džazno
tudi: žazno
Ta ljubljanska beseda ima kot pridevnik precej nedoločen pomen (predvsem pragmatičen), kot prislov pa pomeni zelo, ima pa šaljiv prizvok. Lahko se rabi pridevniško ali prislovno ("Potem je pa spet svoje džazne pravljice začela napletati ..." oz. "Ja, kar naj sama zrihta, ko je tako džazno pametna/lepa!"). Naglas na prvem zlogu.
Ta beseda je bila v devetdesetih menda splošno razširjena med ljudmi, tedaj v poznih dvajsetih ali zgodnjih tridesetih. Prvotno je res pomenila nekaj super, krasnega, sčasoma pa je zaradi pogoste uporabe dobila šaljiv prizvok, predvsem pa pomen, da govorec neko stvar opisuje kot resnično dobro, in mu poslušalec to tudi verjame, govorec sam pa o tem dvomi ali sam pri sebi celo zanika.
Včeraj jo je spodrival "džabest" in danes "ultimativno"
Dostopnost