Iskani niz je bil najden v DRUGI VSEBINI:
kljúka
1. gibljiva priprava na vratih, oknih za odpiranje, zapiranje
2. priprava, navadno železna, z ukrivljenim koncem za prijemanje, vlečenje, obešanje
3. ukrivljeni del dežnika, palice za držanje ali opiranje
4. negativna ocena (v šoli)
5. nerazločno napisana črka
6. vijuga, zavoj
7. suha, okorna, navadno velika ženska
kloníranje
1. ustvarjanje genetsko enakih kopij
2. rast kolonije genetsko enakih celic v celični kulturi, ki izvira iz ene celice
kočerja in koserja
Ker Slovenci nimamo prave ustreznice angleškemu dinner (kosilo se, vsaj v naši zavesti, je prej, čeprav se zadnje čase vse pozneje kosi), nekateri za obed okrog 16.00 ali 17.00 raje kot kosilo rabijo kočerja, kar je sklop okrnjenih besed ko**silo in ve**čerja. Kočerja je namreč obed med tema obedoma. Glagol je kočerjati.
Koserja se sliši zelo redko, ponavadi bolj šaljivo in šele po omembi kočerje, ali pa če se komu zareče. Beseda se ne more prebiti v širši krog uporabe, ker zelo spominja na "srati" (koserja). Kljub temu mislim, da bi bila primerna v smislu mizerne popoldanske malice oz. slabega, neokusneha poznega kosila.
V primerih popolnoma neurejene prehrane, kar sledi drugim nevšečnostim, pa se večkrat pojavi celo zakočerja ali bolj spevno zakovirja - nekakšen vse v enem. O okusih in mizeriji tu ni potrebo razpravljati.
Postopek sklapljanja okrnjenih besed je zelo zanimiv. V angleščini je tako npr. nastal brunch (breakfast + lunch). Tudi v slovenščini ima ta način tvorjenja novih bese...
kolegiáten
-tna -o [ija] (ȃ) neobč. kolegialen2: kolegiátni -a -o [ija] (ȃ) ~ način vodenja kolegiátnost -i [ija] ž, pojm. (ȃ) neobč. kolegialnost:
koléno
1. del noge ob sklepu med golenjo in stegnom
2. kos cevi, ukrivljen v obliki četrtine kroga
3. krivina, zavoj
4. stopnja sorodstva
Dostopnost