vzkrík

-a m (ȋ) neobč. krik:

де́тский

otroški

κραυγή

, ἡ [Et. idevr. qrōq-, lat. croco, are, slov. krakati; gršk, κράζω, κρίζω; sor. slov. krik] kričanje, krik, κραυγὴν ποιῶ zaženem krik, kričim.

*haro

agghiacciante

sl grozen, grozljiv, strašen

all

sl vse, vsi, celota; ves, cel, celoten

bes

de Wut; Rage

blue

sl moder, sinji; plemiški (kri); žalosten, potrt, otožen; zvest, stanoviten; mrtvaško bled; učen (ženska); nespodoben; konservativen, torijevski

bójən

de Kampf-, Schlacht-, Kriegs-, Feld-

bôjen

en fighting; of combat, combat