obǫ́žiti

ohmę̑tje

de die Mistel

okrepíti

1. narediti kaj (bolj) krepko, močno
2. narediti kaj številčno močnejše

okrę́tən

òn

de er, sie, es

otovrẹ̑

de um diese Zeit

pa

1. za izražanje nasprotja s prej povedanim
2. za izražanje rahlega nasprotja
3. za izražanje
4. poudarja nasprotje
1. za vezanje dveh istovrstnih členov; in
2. za vezanje dveh sorodnih pojmov v pomensko enoto
3. za izražanje velike količine, visoke stopnje
4. za seštevanje, prištevanje
5. ki je znan, a se noče, ne more imenovati
1. za vezanje dveh stavkov, ki izražata sočasnost ali zaporednost; in
2. za vezanje dveh sorodnih povedkov v pomensko enoto
3. za izražanje intenzivnosti dejanja
4. za izražanje namena
1. za izražanje pomenov kakor pod I, zlasti 3, in III
2. za navezovanje na prej povedano
3. za opozoritev na prehod k drugi misli
4. za izražanje začudenja, presenečenja, nejevolje

pa

1.it invece
2. ○, e, mai
3. ○
1.; ma, invece, mentre, però, quando
2.; e, e invece, quando
3.; ma
4.; e
5.; e
6.; e, e così
7.; e, e pertanto, e perciò
8.; ○, e
9.; ○
1.; e
2.; e
3.; e (poi)
4.; e
5.; ○, e
1.; e
2.; e
3.; e, ○
1.; e
2.; e
3.; neanche; manco
1.; ○, mah
2.

páč

en yes; certainly; of course; indeed; surely

pa valjda

Seveda, jasno, menda ja.
Hrvatizem, ki je v slovenskem slengu spremenil pomen od najbrž, najverjetneje v seveda. Pogost v primorskem narečju, uporabljen pa tudi na notranjskem (različica brez j, //pa valda//).
A: "Kaj ne mislijo objavit roka za oddajo prijave?"
B: "Pa valjda bodo, morajo!"
Napačna interpretacija. Beseda valjda je veznik, ki se ga uporablja za neprepričljivost situacije. Mogoče se bo sitaucija zgodila, mogoče pa ne.