Iskani niz je bil najden v DRUGI VSEBINI:
Šatra
Šatra je vrsta kodiranega jezika, ki ga uporabljajo mladi v družbi, ko zadnji zlog postavimo na začetek besede. Če to besedo hitro ponavljamo razkrijemo njen pravi pomen.
Primer: MIZA -> ZAMI
LOPAR -> PARLO
LIST ->STLI
še pa još
Pomen zveze je podoben "še in še" (starinsko ven in ven), torej ogromno, veliko, je pa bolj ekspresiven, predvsem zaradi zveze slovenske in hrvaške besede. gre za nekakšno dvojno formulo, saj je još le prevedek slovesnkega še.
Primer: Saj veš, pridem na poroko, hrane pa še pa još ...
šíriti
Povečati vpliv česa med več ljudi, na večje ...
en to spread, [dejavnost, poslovanje] to expand, [znanje, idejo] to broaden, to extend
škoda
de Schaden; Frevel (Feldfrevel, Forstfrevel); Schädigung; Beschädigung; Nachteil; Schadwirkung; Fraß; Schadensfall
škofic
Je naziv, s katerim opredelimo nekoga, ki je obiskoval (obiskuje) Škofijsko klasično gimnazijo v Ljubljani.
škofíc
Pojavlja se tudi v obliki "škofijc" (< škofijec).
primer uporabe:
"vsakič ko grem v center srečam kakšnega škofijca"
škrabec
Oseba, ki na zabavi sama cel čas ždi v kotu in fejsbukira na svojem telefonu. Zabava ji ni zanimiva, z ostalimi se ne pogovarja, le redko dvigne pogled z ekrana. Pogosto taka oseba stoji ob oknu, predvsem v kletnih prostorih, saj tam signal "bolj vleče".
Največkrat ima beseda slabšalni pomen.
Primer uporabe: "Daj, ne bodi tak škrabec!" ali "Ali si jo videl, včeraj je bila pa res škrabec!"
Iz samostalnika izhaja tudi glagol (škrabiti se).
škrabiti se
Glagol od (škrabec).
Primer uporabe: "Nehaj se že enkrat škrabiti!" ali "Cel večer se je škrabila, potem je pa izginila domov brez pozdrava!"
škrupul
predsodek, na primer: Poln je škrupulov, pomeni: Poln predsodkov. Izraz se uporablja na Primorskem in je nastal pod vplivom italijanskega jezika. V knjižni slovenščini je v rabi pridevniška oblika skrupulozen, ki pa ima nekoliko drugačen pomen: pretirano natančen, strog v moralnem pogledu.
Dostopnost