odstopanje

(samostalnik)

odtujíti

1. narediti, da kdo preneha imeti naklonjena, prijateljska čustva do koga
2. prenesti (lastninsko) pravico na drugo osebo; odsvojiti

odtujíti

-ím dov. odtúji -íte; odtújil -íla, -ít/-ìt, -èn -êna in odtújen -a; odtujênje in odtújenje; (-ít/-ìt) (í/ȋ í) koga komu/čemu Odtujil ga je domačim; pravn. ~ del premoženja odsvojiti: odtujíti se -ím se (í/ȋ í) komu/čemu Hči se jima je odtujila

oprávek

1. kar kdo opravlja
2. izraža, da
3. kar se uresničuje z delanjem; delo
4. obleka, oblačilo

oprávek

1.it faccenda, lavoro, impegno, affare; incombenza
2. lavoro, impegni
3.
4.

opremak

osebénjica

gostačka ali gostačeva hči

osebénjkarica

gostačka ali gostačeva hči

osramotíti

de in Schande bringen, jemanden mit Schimpf bedecken

otròk

es niño, niña; crío, cría; chaval, chavala; hijo, hija