prihajati

prihájati

-am nedov. -ajóč, -áje; prihájanje (ȃ) Nekdo ~a; Pisma redno ~ajo; omilj. ~a njegova zadnja ura |Kmalu bo umrl|; prihajati do koga/česa ~ ~ orožja; knj. pog. ~ ~ sape začenjati laže dihati: publ. ~ ~ izraza postajati bolj opazen, viden: knj. pog. prihajati z/s čim Kaj mi ~aš vedno z istim govoriš, trdiš vedno isto: S temi načrti ~ate prepozno jih začenjate obravnavati: poud. S tem ne prihajaj več predme |To odklanjam|; pomožniški pomen: ~ iz mode |postajati nemoderen|; ~ v formo; poud. ~ k pameti |začenjati ravnati premišljeno, razsodno|; knj. pog. ~ k zavesti začenjati se zavedati: s smiselnim osebkom, knj. pog. prihajati komu Slabo mu ~a postaja:

prikázati

1. z določenim dejanjem narediti, da kdo lahko kaj vidi, spozna
2. s posebnimi napravami povzročiti, da postane slikovni zapis filmskega dela viden

prikazováti

1. z določenimi dejanji delati, da kdo lahko kaj vidi, spozna
2. s posebnimi napravami povzročati, da postane slikovni zapis filmskega dela viden
3. dajati podatke, informacije o čem

pritajèn

manj opazen, manj izražen

príti

1. premikajoč se v določeno smer začeti biti
2. s premikanjem začeti biti na določenem mestu
3. postati član kake skupnosti
4. s prevozom, prenosom začeti biti pri naslovljencu, v naslovnem kraju
5. pri širjenju, napredovanju začeti nahajati se kje, do kod
6. začeti biti na kaki stopnji
7. izraža začetek obstajanja, bivanja česa pri kom, kje
8. izraža, da je kaj navadno na določenem mestu
9. postati uspešen v prizadevanju, da se lahko s čim razpolaga
10. izgubiti
11. izraža, da je kdo deležen česa pri razdelitvi
12. začeti biti v območju česa
13. začeti obravnavati kaj
14. stati, veljati
15. izraža lastnost ali stanje osebka

príti

prídem dov. -i -ite; prišèl -šlà -ò tudi -ó, star. prišédši (í) 1. ~ do mosta; ~ iz tujine domov; ~ s kom na obisk; poud.: ~ na konja |uspeti, doseči cilj|; ~ na beraško palico |obubožati|; ~ na svoj račun |imeti korist|; ~ v roke sovražnikom |biti ujet|; nevtr. ~ z zamudo; ~ obiskovalcu naproti; neobč. Rad ~e vsakemu naproti mu skuša ustreči: knj. pog. To mi bo še prav prišlo mi bo koristilo: neknj. pog. priti skozi S tem denarjem ne ~emo ~ ne bomo mogli, ne moremo shajati: poud. Vino je prišlo za njim |ga je upijanilo|; Pismo še ni prišlo |prispelo|; knj. pog. ~ (si) na jasno glede česa izvedeti, ugotoviti kaj: 2. Napetost je prišla do viška |dosegla višek|; knj. pog. Leto ~e hitro naokrog mine: Prišla je pomlad |nastala|; knj. pog. Praznik ~e na nedeljo bo: knj. pog. Slika ~e nad posteljo bo obešena: To ~e pod točko 2 |je njena sestavina|; brezos. Prišlo je do prepira |Sprli so se|; Prišlo je, da je bil sam doma |Dogodilo se je|; Spi povsod, kakor ~e; knj. pog. Če sto delimo z dvajs...

púlz

1. ritmično širjenje in krčenje žil zaradi ritmičnega dotekanja krvi (pod izrazom se navadno razume utripanje arterij)
2. pojav (npr. zvok, svetloba, tlak, električni tok, radiacija), ki se pojavi nenadoma in v kratkem času poneha

rahel

blag, nežen, lahen, delikaten, komaj opazen, mehak, tanek, zmeren, komaj zaznaven, tortast; majhen; manjši; penast | občutljiv, lahkoten, mehek, fin, bežen, kočljiv; povprečen, srednji; zelo majhen, šibek; krhek

rásti

1. postajati večji, višji zaradi naravnega, življenjskega razvoja
2. preživljati čas rasti, zorenja
3. biti kje, nahajati se v stanju, značilnem za živo rastlino
4. postajati večji
5. dosegati višjo stopnjo
6. v vedno večji meri nastajati, kazati se kot posledica dela
7. postajati viden, opazen v vedno večjem obsegu
8. z naraščanjem glasu, odločnejšim vedenjem kazati jezo, razburjenje