Iskani niz je bil najden v DRUGI VSEBINI:
svobôda
1. stanje, ko so ljudje podrejeni samo zakonom in ne neomejeni, samovoljni oblasti koga
2. stanje, ko skupnost, država ni podrejena neomejeni, samovoljni oblasti ali kaki tuji državi
3. stanje, ko človek lahko izbira, se odloča po lastni volji
4. stanje, ko komu kdo s silo, prisilo ne omejuje gibanja
5. stanje, ko kaka dejavnost ni omejena s posebnimi predpisi, pravicami koga
6. stanje, ko človek svojemu mišljenju, kritičnosti ne postavlja mej, omejitev
7. stanje, ko človek ravna, presoja po svojem spoznanju, potrebah in ne v skladu s splošnimi pravili, zlasti moralnimi
8. svoboščina
tá
1. izraža, da je oseba ali stvar, na katero se usmerja pozornost koga
2. izraža, da kaj poteka, obstaja v času govorjenja o njem
3. izraža, da se o osebi ali stvari pravkar pripoveduje
4. izraža, da je kaj določeno z navajanjem, naštevanjem
5. izraža, da oseba ali stvar vzbuja
6. ki je znan, a se noče, ne more natančneje imenovati
7. izraža poljubnost oseb ali stvari
1. čeprav
2. za izražanje dodajanja k prejšnjemu
3. za izražanje vzročno-sklepalnega razmerja; zato
4. za dopolnjevanje, pojasnjevanje prej povedanega
5. za izražanje, da se dejanje odvisnega stavka godi skoraj istočasno z dejanjem nadrednega
6. za izražanje omejevanja; vendar
7. za izražanje nasprotja s prej povedanim
tjà
1. izraža viden, od govorečega razmeroma oddaljen kraj, prostor kot cilj premikanja, dejanja, na katerega se usmerja pozornost koga
2. izraža iz položaja znan kraj, prostor kot cilj premikanja, dejanja, na katerem se govoreči ne nahaja
3. izraža iz sobesedila znan kraj, prostor kot cilj premikanja, dejanja, na katerem se govoreči ne nahaja
4. izraža smer premikanja, dejanja stran od govorečega
5. izraža približnost določitve meje trajanja
6. izraža, da se kaj premika od izhodišča do določene točke, kraja in nazaj
7. izraža pozornost, skrb za koga
8. izraža cilj premikanja, dejanja, ki je znan, a se noče, ne more imenovati
tjà
kaz. smer. prostor. prisl. zaim. (ȁ) 1. oddaljenosti Sem ne moreš, pa ~ stopi, kjer so sosedovi; Ne hodi ~, tam je zate prenevarno; Tista šola je nekaj posebnega, zato ga ~ niso poslali; Balon je neslo ~ proti smučišču; Gozd se je razprostiral od Kapel ~ do Globokega; hoditi sem in ~, knj. pog. sem pa ~2. poud. Vrnil se bo ~ na pomlad |nekako|; Sem in ~ se kolegice še dobivajo |poredko|; Povedali so mi, da ta avtobus vozi ~ in nazaj |v določen kraj in v obratni smeri|; poud. živeti ~ v tri dni |brez cilja, smisla|;
tù
1. izraža kraj, prostor, kjer govoreči je, se nahaja
2. izraža kraj, prostor v bližini govorečega ali na njem, na katerega se usmerja pozornost koga, navadno z gibom, kazanjem
3. izraža s kazanjem, gledanjem, sobesedilom določeno mesto besedila, dela
4. izraža z neposredno predhodnim govorjenjem, mišljenjem določen položaj, določene okoliščine
5. izraža neposredno predhodno mesto govorjenja, mišljenja glede na čas uresničitve
6. izraža trenutek, določen s časom kakega dogodka, stanja
7. izraža navzočnost ali neposredno prihodnost česa glede na čas govorečega ali glede na čas predhodnega besedila
8. izraža vsako bližnje, prvo mesto prostorsko neurejeno razporejenega pojavljanja česa
Dostopnost