Iskani niz je bil najden v DRUGI VSEBINI:
slép
-a -o; bolj ~ (ẹ̑ ẹ́ ẹ́) ~ človek; poud.: ~ privrženec stranke |nekritičen, nesamostojen|; ~o delovanje |nenačrtno, naključno|; ~o posnemanje |popolnoma nekritično|; ~o zaupanje |brez premisleka|; nevtr.: ~ na eno oko; biti ~ od rojstva; poud. slep od česa biti ~ ~ jeze |nesposoben razsodno misliti, presojati|; biti ~ ~ ljubezni |nekritičen do ljubljene osebe|; slep za koga/kaj biti ~ ~ barve; poud. biti ~ ~ težave drugih |ne jih opaziti|; slépi -a -o (ẹ́) ~ tir; poud. najti izhod iz ~e ulice |iz neprijetnega, zapletenega položaja|; slépi -ega m, člov. (ẹ́) dom ~ih na slépo nač. prisl. zv. (ẹ́/ẹ̑) ~ ~ streljati |ne da bi (po)meril|; slepóst -i tudi slépost -i ž, pojm. (ọ̑; ẹ́)
slovénje
nač. prisl. (ẹ́) pokr. kor. slovensko: ~ govoriti po slovénje nač. prisl. zv. (ẹ́) pokr. kor. govoriti ~ ~ po slovensko:
slovénsko
nač. prisl. (ẹ́) govoriti ~ po slovénsko nač. prisl. zv. (ẹ́) govoriti ~ ~
sosédski
-a -o (ẹ̑) ~i stiki po sosédsko nač. prisl. zv. (ẹ̑) ~ ~ se zavzeti za koga
splôšen
-šna -o; -ejši -a -e (ó; ó) ~ pojav; Ta načrt je preveč ~ splôšni -a -o (ó) ~a ambulanta splôšno -ega s, pojm. (ó) združiti osebno s ~im na splôšno nač. prisl. zv. (ó) govoriti samo ~ ~ v splôšnem nač. prisl. zv. (ó) ~ ~ se ne zanimati za kaj splôšnost -i ž, pojm. (ó)
s póti
tudi s potí smer. prostor. prisl. zv. (ọ́; ȋ) spraviti navlako ~ ~; iti komu ~ ~ umakniti se: poud. spraviti koga ~ ~ |ubiti, umoriti; onemogočiti|;
sréča
-e ž, pojm. (ẹ́) občutiti ~o; igre na ~o; poud.: k ~i, na ~o uiti nevarnosti |zaradi ugodnih okoliščin|; na slepo ~o kaj izbrati |naključno, nenačrtno|; po sréči nač. prisl. zv. (ẹ́) Danes nam je šlo vse ~ ~; Upam, da se vam bo to izteklo ~ ~ posrečilo:
stálen
-lna -o; -ejši -a -e (ȃ; ȃ) ~ izdatek; poud. ~i prepiri |nenehni, pogosti|; ~a služba redna: redk. ~e barve obstojne: Nobena stvar ni ~a stálni -a -o (ȃ) ~ zob stálno -ega s, pojm. (ȃ) najti kaj ~ega za stálno čas. prisl. zv. (ȃ) ~ ~ se naseliti stálnost -i ž, pojm. (ȃ)
stàr
stára -o tudi stàr stára -ó; -êjši -a -e, star. stárji -a -e (ȁ á á; ȁ á ọ̑; ȇ; á) ~ človek; Ta hiša je zelo ~a; biti ~ petdeset let; poud. ~ kot svet |zelo star|; moj ~i znanec Janez star za kaj knj. pog. biti ~ ~ vlogo ljubimca |prestar|; stári -a -o (ȃ) ~ oče; ~i Grki; pokr. ~ mesec zadnji krajec: publ. ~a celina Evropa: poud. ~a sablja |dolgoletni znanec, tovariš|; starêjši -a -e (ȇ) ~ brat; Janez Dolenc ~ stári -ega m, člov. (ȃ) modrost ~ih; ~ nosijo mladičem črve |ptičji starši|; poud. razjeziti ~ega |očeta; moža; šefa|; starêjši -ega m, člov. (ȇ) spoštovati ~e nàjstarêjši -ega tudi nájstarêjši -ega m, člov. (ȁȇ; ȃȇ) ubogati ~ega stára -e ž, člov., rod. mn. -ih (ȃ) poud. poslušati ~o |mater; ženo; šefinjo|; starêjša -e ž, člov., rod. mn. -ih (ȇ) poročiti se s sosedovo ~o nàjstárejša -e tudi nájstarêjša -e ž, člov., rod. mn. -ih (ȁȇ; ȃȇ) bratova ~ |hči|; stáro -ega s, pojm. (ȃ) rast novega iz ~ega; poud. ostati pri ~em |ničesar ne spremeniti|; skup., poud. očarati ~ in m...