čêlo

sr1. čelo
2. prednji, početni deo, vodeći položaj, prednja strana

čélovnik

čemér

nejevolja, jeza

čemérnost

lastnost čemernega človeka

čenčánje

glagolnik od čenčati

čepênje

glagolnik od čepeti

čepetek

To je pravzaprav četrtek, ki se ga drži samo še (delovni) petek, takoj potem pa je na vrsti prosti konec tedna.
(Alenka Žagar, okrog 1990)
Četrtek je tudi mali petek.

čepéti

1. stati na zelo skrčenih nogah
2. negibno, zgrbljeno sedeti
3. biti, nahajati se kje

čepúr

posoda za shranjevanje osle pri košnji; oselnik

čêsniti

močno udariti