Iskani niz je bil najden v DRUGI VSEBINI:
takó rekóč
poudar. člen. zv. (ọ̑ ọ̑) Vreme za izlet je ~ ~ idealno; Za sečnjo zrelih dreves tam ~ ~ ⚫ takorekoč ni več
takràt ko
podr. vez. zv. (ȁ) v časovnih odvisnikih ~ ~ je najbolj zanimivo, moramo oditi
tánek
-nka -o tudi tènek -nka -o tudi tenák tènka -ó [druga in tretja oblika tə] tánjši -a -e (á; ə̀; ȃ ə̀ ọ̑; ȃ) ~ kos kruha; poud.: visok, ~ človek |vitek, suh|; ~ čut za lepoto |izostren, prefinjen|; ~ glas |visok|; ~ sluh |oster|; neobč.: ~ premislek natančen, podroben: ~ smehljaj komaj opazen, zaznaven: poud.: ~a megla |prosojna, rahla|; ~o zdravje |slabo, rahlo|; tánki -a -o tudi tènki -a -o [druga oblika tə] (á; ə̀) ~o črevo tánka -e tudi tènka -e [druga oblika tə] ž, pojm. (á; ə̀) neobč. ~ brije okrog oglov oster, zelo mrzel veter: na tánko tudi na tènko [druga oblika tə] nač. prisl. zv. (ȃ; ə̏) ~ ~ razvaljati testo na tánkem tudi na tènkem [druga oblika tə] mer. prisl. zv. (ȃ; ə̏) poud. ~ ~ biti z denarjem |imeti malo denarja|; tánkost -i tudi tènkost -i [druga oblika tə] ž, pojm. (á; ə̀)
tekóč
-a -e; bolj ~ (ọ́; ọ̑ ọ́ ọ́) ~ promet; biti sposoben ~ega branja tekóči -a -e (ọ́) ~ račun; ~a hrana; publ. ~e zlato nafta: tekóče -ega s, snov. (ọ́) použiti kaj ~ega na tekóče smer. prostor. prisl. zv. (ọ́) priti z delom ~ ~ na tekóčem mestov. prostor. prisl. zv. (ọ́) biti z dogodki ~ ~
tém bòlj
in tèm bòlj in tem bòlj mer. prisl. zv. (ẹ̑ ȍ; ȅ ȍ; ȍ) Zaradi tega so pomoči ~ ~ potrebni; tudi v vezniški rabi Z delom se niso mogli pohvaliti, ~ ~ pa z iznajdljivostjo
têsen
-sna -o tudi tesán têsna -ó; -êjši -a -e (é; ȃ é ọ̑; ȇ) ~ ovratnik; poud.: ~ objem |močen|; ~e razmere |utesnjujoče|; neobč. ~a slutnja tesnobna: publ. ~a zmaga domačih košarkarjev |z majhno razliko v številu točk|; poud. biti v ~em sorodstvu |v neposrednem, bližnjem|; žarg. Ta pipa ni dovolj ~a ne tesni: na têsno nač. prisl. zv. (é/ȇ) ~ ~ zapeti obleko na têsnem mestov. prostor. prisl. zv. (é/ȇ) doma biti ~ ~ |imeti malo prostora|; poud. biti ~ ~ z denarjem |imeti malo denarja|; têsnost -i ž, pojm. (é)
tèšč
-a -e tudi tèšč -à -è tudi tèšč -- -- [tə] (ə̏ ə̀ ə̀; ə̏ ȁ ȅ; ə̏) ~ delavec; biti ~ tèšči -ega [tə] m, člov. (ə̀) vzeti kri ~emu na tèšče tudi na teščè [tə] nač. prisl. zv. (ə̏; ȅ) ~ ~ vzeti zdravilo; poud. že ~ ~ biti pijan |navsezgodaj|; tèščost -i [tə] ž, pojm. (ə̀)
tí
têbe m, ž, s, os. zaim. za 2. os. têbi -e -i -ój in tábo; vídva ž védve pokr. tudi vídve védve tudi vídve, váju, váma, váju, váju tudi váma, váma; ví vé vé, vàs, vàm, vàs, vàs, vámi naslonske oblike za rod., daj. in tož. te, ti, te; vaju, vama, vaju; vas, vam, vas navezna oblika za tož. ed. -te, star. té, npr. záte, váte, star. za té, v té (ȋ é) 1. im. oblike se rabijo:a) če so poudarjene To si rekel ~; ~, ne Janez; tudi ~b) če so v protistavi Tone gre na levo, ~ na desnoc) v prir. zv. Tone in ~č) v podr. zv. ~ sam; vedve dekleti; vi starid) prakt.sp. tudi nepoudarjeno ~ res ne veš, kaj je otroku, da kar naprej joka; poud. Le povej ~ meni, če bi še kaj radae) v ogovoru Lepo te/Te, vas/Vas pozdravljam2. naglašene oblike za rod., daj. in tož. se rabijo:a) če so poudarjene Tudi vaju je povabila; Prav tebe se bom bala; Vaju dveh se bom bala |se ne bojim|; ;b) če so v protistavi Tebe se ne boji, očeta pa precejc) v prir. zvezi pri tebi in Janezuč) v podr. zv. Tebe samo je bilo strah; k vama...
tíh
-a -o; tíšji -a -e (ȋ í í; í) ~ glas; poud.: ~ dan |miren|; ~a eleganca obleke |umirjena|; ~o pijančevanje |prikrito, neopazno|; nevtr. biti ~ tíhi -a -o (í) gosp. ~ družabnik; ~o branje na tího nač. prisl. zv. (ȋ) ~ ~ odpreti vrata; ~ ~ stopati; ~ ~ pokopati po tího nač. prisl. zv. (ȋ) ~ ~ peti; poud. ~ ~ podpirati prijatelja |prikrito, neopazno|; na tíhem nač. prisl. zv. (ȋ) poud. ~ ~ kaj početi |skrivaj|; po tíhem nač. prisl. zv. (ȋ) ~ ~ jokati tíhost -i ž, pojm. (í)
Dostopnost