Iskani niz je bil najden v DRUGI VSEBINI:
tù in tàm
prisl. zv. (ȕ ȁ) 1. mestov. prostor., mestov. prostor. prisl. zv. |ponekod|; : Vrt zeleni, ~ ~ ~ cvete kak grm; Sneg se je ~ ~ ~ udiral2. čas., čas. prisl. zv. |poredkoma|; : ~ ~ ~ pogledati v dvorano; ~ ~ ~ kaj reči
túj
-a -e; bolj ~ (ȗ ú ú) ~ obraz; biti ~; poud. Ne bodi tako ~ |zadržan, neoseben|; tuj komu/čemu postati ~ prijateljem; Ta lastnost mu je ~a túji -a -o (ú) ~ jezik túje -ega s, pojm. (ú) najti kaj ~ega med svojimi stvarmi na túje smer. prostor. prisl. zv. (ȗ) iti ~ ~ |v tujino|; na tújem mestov. prostor. prisl. zv. (ȗ) živeti ~ ~ tújost -i ž, pojm. (ú)
tù pa tàm
prisl. zv. (ȕ ȁ) 1. mestov. prostor., mestov. prostor. prisl. zv. Ljudje so ~ ~ ~ stali v gručah tu in tam: 2. čas., čas. prisl. zv. ~ ~ ~ iti v toplice tu in tam:
turistični kraj
Kraj, ki nudi turistične privlačnosti kot primarno turistično ponudbo (naravne lepote, zdravilne vrelce, kulturnozgodovinske spomenike, kulturne, zabavne in športne prireditve itd.), komunikacijske možnosti (možnost dostopa, prometne zveze itd.) in turistične zmogljivosti (namestitvene objekte s spremljajočimi trgovskimi, obrtniškimi, poštnimi in drugimi storitvenimi objekti pa tudi parki, sprehajališči, kopališči ipd.).
tourist resort, tourist destination
tvój
tvôja -e drugoos. svoj. zaim. iz ed. podstave (ọ́ ó ó) 1. ~i otroci; ~a žena; ~e posestvo; To kolo je ~e2. ~ okus; ~e želje; ~e darilo za očeta; ~e sprenevedanje3. ~e letalo odhaja opoldne |letalo, s katerim potuješ|; 4. v ogovoru Izvedel sem za ~o/Tvojo željo, da bi se dogovorila tvój tvôjega m, člov. (ọ́; ó) knj. pog., poud. ~ega še ni od nikoder? |tvojega moža, fanta|; tvôja -e ž, člov., rod. mn. -ih (ó) knj. pog., poud. ~ je res pravo zlato |tvoja žena, tvoje dekle|; tvôje -ega s, pojm. (ó) prakt.sp. Nič ~ega nisem vzela s seboj tvoje lastnine: po tvôje nač. prisl. zv. (ó) prakt.sp. delati ~ ~ po tvojem okusu, tvoji volji: po tvôjem ozirn. prisl. zv. (ó) prakt.sp. ~ ~ bo torej nevihta po tvojem mnenju:
učenec kot dejavnik pouka
en pupil as an agent of lessons
de Schüler als der Erreger des Unterrichts
úrbi et órbi
mestov. prostor. prisl. zv. (ȗ ọ̑) lat. cit. vsepovsod: razglasiti novico ~ ~ ~
váren
-rna -o; -ejši -a -e (á; á ȃ á; á) ~ prehod; biti ~; počutiti se ~ega varen česa nestrok. ognja ~ trezor |strok. v ognju obstojen, odporen proti ognju|; varen pred kom/čim biti ~ ~ napadalci na várno smer. prostor. prisl. zv. (ȃ) spraviti ranjence ~ ~ |na varen kraj|; na várnem mestov. prostor. prisl. zv. (ȃ) biti ~ ~ |biti varen|; várnost -i ž, pojm. (á)
vàš
váša -e drugoos. svoj. zaim. iz mn. podstave (ȁ á á) 1. ~ kovček; ~ otrok; ~a hiša; ~e znamenje; Ta torba je ~a, kajne?2. ~ prihod; ~a zamuda; ~e zdravje3. ~a hišna številka bo na oni strani trga; ~e letalo odleti čez nekaj minut |letalo, s katerim potujete|; 4. Zmagali so ~i odlični skakalci5. Najbolj seveda navijate za ~e tekmovalce svoje: 6. v ogovoru Izvedel sem za ~o/Vašo željo, da bi se dogovorila vàš vášega m, člov. (ȁ á) knj. pog., poud.: Ali ~ega še ni |vašega moža, otroka, fanta|; ~i so zmagali |vojaki, športniki|; váša -e ž, člov., rod. mn. -ih (á) knj. pog., poud.: ~ pa dobro pleše |vaša žena, hči, dekle|; Zmagale so ~e |vaše športnice|; váše -ega s (á) prakt.sp. Hišo bomo zidali tri metre od ~ega od vašega zemljišča: po vášem nač. prisl. zv. (á) prakt.sp. Po ~em torej nimajo prav po vašem mnenju:
Dostopnost