zatoníti

-tónem dov.; drugo gl. toniti (í/ȋ ọ́) pesn.: Sonce ~e zaide: Slava je zatonila minila: ~ v noč izginiti, izgubiti se: poud. zatoniti v kaj ~ ~ spanec |zaspati|;

zbrisati se

izginiti

zdrgniti se

izginiti

zgíniti

zgíniti

-em dov. (í ȋ) gl. izginiti

zginiti

pobrati se, zbrisati; izginiti, oditi; speljati se

zmanjšati se

upasti, pasti, znižati se, skrčiti se, opešati, ponehati, popustiti, zamreti, umiriti se, umakniti se, iti dol | pojenjati, oslabeti, nazadovati, poslabšati se, poleči se, propasti, zatoniti, poiti, pojemati, zožiti se, izginiti, spustiti se, sprostiti se, postati ohlapnejši, uskočiti se, izenačiti se; pobledeti, zbledeti; pomakniti se navzdol, premakniti se navzdol; upočasniti se, ustaviti se; izgubiti moč; omejiti se; otopeti; postati manj verjeten; zredčiti se

izginitev

samostalnik, občno_ime, ženski spol:  izginitev, izginitve, izginitvi

izginul

pridevnik, deležniški      izginul, izginuli, izginulega

air

sl zrak, atmosfera; vetrič, prepih; videz, vedenje, obnašanje; arija, napev, melodija