Iskani niz je bil najden v DRUGI VSEBINI:
néhati
-am Fk
1. kdo/kaj končati delati (kdaj)
2. kaj ne dogajati se, ne obstajati več (od—do česa / sredi česa / v/na/pri čem / kje / pred/pod/nad/med čim / kod/ od—do kdaj / kdaj) končati dogajati se, obstajati (od—do česa / sredi česa / v/na/pri čem / kje / pred/pod/nad/med čim / kod/ od—do kdaj / kdaj)
nújen
1. ki se brez nezaželenih, neprijetnih posledic ne da, ne sme opustiti, odložiti
2. ki se mu glede na objektivne okoliščine, zakonitosti ne da izogniti
3. brez katerega določenega dela, dejavnosti ni mogoče zadovoljivo opravljati
obdájati
1. delati, da je, se pojavi kaj okrog česa
2. delati, da je, se pojavi kaj na (vsej) površini
3. biti, obstajati v okolju, kjer kdo biva, se zadržuje
4. delati, da je kdo deležen česa
5. izraža stanje, kot ga določa samostalnik
obdržáti
1. narediti, da kaj ne gre iz prijema, se ne oddalji
2. narediti, da kaj ne preneha biti v določenem položaju, na določenem mestu, kljub delovanju nasprotne sile
3. narediti, da kaj ne preide k drugemu, drugam
4. s svojo voljo, vplivom narediti, da kdo ne preneha biti
5. ne prenehati
6. rešiti, obvarovati (pred propadom)
7. narediti, da kaj ostane nespremenjeno
8. zapomniti si
9. ne povedati, ne zaupati drugemu
obdržáti se
-ím se S NT T
1. kdo/kaj ne prenehati biti, obstajati čez/skozi kaj / v/na/pri/ob čem / pod/nad/med/pred čim / kje / kdaj / do kdaj
2. kdo/kaj oprijemajoč se česa ne prenehati biti, obstajati čez/skozi kaj / v/na/pri/ob čem / pod/nad/med/pred čim / kje / kdaj / do kdaj
3. kdo/kaj ohraniti se
obkróžati
1. gibati se, hoditi okrog česa
2. biti, nahajati se okrog česa
3. izraža, da je kdo deležen razmer, kot jih nakazuje samostalnik
oblíka
1. določen videz, ki ga ima stvar v prostoru
2. značilnost česa glede na sestavne elemente, njihovo razporeditev
3. videz, zunanji izraz kakega pojava, pogojen z njegovo vsebino
4. način, kako je kaj izraženo, povedano, navadno v umetniškem delu
5. izraža, da se kaj pojavlja, obstaja tako, kot nakazuje določilo
6. način, metoda
7. sklonska, spregatvena ali besedotvorna določenost jezikovnega sredstva