Iskani niz je bil najden v DRUGI VSEBINI:
zdolgočasenost
otopelost | dolgočasje, dolgčas; dolgočasnost; utrujenost od življenja
zgrúditi
1.it accasciare, far crollare
2. abbattere, colpire
1.; accasciarsi, crollare, cadere
2.; appallottolarsi
zgrúditi se
1. zaradi slabosti, nemoči priti iz pokončnega položaja v ležečega, klečečega
2. spremeniti se v grude
zmágati
1. v vojaškem spopadu doseči, da nasprotnik odneha, se ne bojuje več
2. na tekmovanju, pri družabni igri biti najboljši, doseči najboljši rezultat
3. dobiti najvišjo nagrado, biti razglašen za najboljšega na festivalu, natečaju
4. na volitvah, glasovanju dobiti največ glasov
5. dobiti delo, službo, razpisano z natečajem
6. v kakem procesu se uveljaviti kot močnejši od česa drugega
7. izraža nastop stanja, kot ga določa samostalnik
8. premagati
9. zmoči
zmagováti
1. v vojaškem spopadu dosegati, da nasprotnik odneha, se ne bojuje več
2. na tekmovanju, pri družabni igri biti najboljši, dosegati najboljši rezultat
3. dobivati najvišje nagrade, biti razglašan za najboljšega na festivalu, natečaju
4. na volitvah, glasovanju dobivati največ glasov
5. dobivati delo, službo, razpisano z natečajem
6. v kakem procesu se uveljavljati kot močnejši od česa drugega
7. izraža, da je kdo sposoben opraviti kaj zaradi duševnega ali telesnega preseganja zahtevnosti dela, nalog
8. izraža nastop stanja, kot ga določa samostalnik
9. premagovati
zmagováti
-újem nedov. -ujóč, -ováje; -àl -ála, -àt, -án -ána; zmagovánje; (-àt) (á ȗ) ~ na tekmovanjih; ~ v boju zmagovati koga/kaj Utrujenost jih ~uje; poud. težko ~ izdatke |jih plačevati|;
zvíti
1. narediti, da kaj prožnega, podolgovatega (večkrat) pride okrog kake osi in dobi valjasto, kroglasto obliko
2. z vitjem narediti primerno za določeno uporabo
3. narediti, povzročiti, da deli česa pridejo v nenaraven položaj
4. prevarati, ukaniti
5. izraža visoko stopnjo stanja, kot ga določa samostalnik
6. povzročiti bolečine, težave
7. povzročiti, da kdo umre
δύω
(ῡ at., ῠ ep.) [fut. δῡ́σω, aor. ἔδῡσα, -άμην, ep. ἐδύσετο, pf. δέδῠκα, pass. pf. δέδῠμαι, aor. ἐδῠ́θην; intr. δύομαι, δῡ́σομαι, aor. ἔδῡν, δῦναι, pf. δέδῡκα; vzpor. obl. δύνω (samo prez. in impf.); ep. aor. ind. 3. sg. δῦ, iter. δύσκε, cj. δύω, ῃς, ῃ, opt. δύη in δῦμεν, inf. δύμεναι, imper. δύσεο, pt. δυσόμενος] 1. trans. a) potopim, pogreznem ναῦν; b) oblačim, oborožujem τεύχεα. 2. intr. a) potopim se, pogreznem se, grem, stopim, vderem v kaj, pomešam se (grem) med kaj τί, εἴσω, εἰς, κατὰ κῦμα, κατὰ σπείους, ὑπό, πρός τι, γαῖαν grem pod zemljo, umrjem; κάματος γυῖα utrujenost je prevzela, se je polastila udov, δῦ μιν Ἄρης bojaželjnost ga je navdala, slično: ἄχος ἔδυ κραδίην, χόλος ἔδυ μιν, δύσεν εἰς Αἴαντα skril se je za Ajanta; b) oblačim se v kaj, odevam se s čim, zavijam se v kaj, denem nase, ἀλκήν oborožim se, opašem se z močjo; c) zaidem, zahajam (o solncu in zvezdah); Hom. rabi v tem pomenu tudi pt. pr. act. δύων.
ἐγ-γίγνομαι
med., ion. -γίνομαι [ep. pf. 3 pl. ἐγγεγάασι] 1. rodim se, nastanem, postanem v čem, stanujem, živim v, κόπος polasti se me, loti se me utrujenost, postanem truden; vsadi se mi kaj, prirojeno mi je kaj πόθος; λήθη τινὸς ἐγγίγνεται (kdo) pozabi na kaj. 2. a) stopam med kaj, potekam, minevam med tem (o času); b) nastopam τὶς λέγων. 3. impers. ἐγγίγνεται mogoče je, dovoljeno je τινί z (acc. c.) inf.; ἐγγενόμενον ker (mu) je bilo mogoče.