Iskani niz je bil najden v DRUGI VSEBINI:
ἐμ-βρῑθής
2 (βρίθω) 1. težek, tehten, jedrnat, trden, trpežen, čvrst. 2. pren. resen, važen φρόνημα.
ἐπι-καίριος
2 (καιρός) na pravem kraju, o pravem času: a) prikladen, sposoben, spreten, vrl; οἱ ἐπικαίριοι najsposobnejši, odličnjaki, boljari, veljaki, višji častniki; b) potreben, οἱ θεραπεύεσθαι ἐπικαίριοι katere je treba ozdraviti; c) važen.
καιρός
prava mera, pravo razmerje; pravo mesto, ugodno mesto, pravi kraj, ugoden kraj; ugoden čas, ugodna priložnost (prilika); čas, ura, okoliščine, razmere časa, nevaren položaj, odločilen trenutek; priložnost komu škodovati, slaba stran, zadrega; važnost, pomen, vpliv; ugodnost, korist, uspeh
λόγος
, ὁ (λέγω) I. govorjenje 1. beseda (lat. vox), izraz, ἑνὶ λόγῳ z eno besedo, kratko, ὡς εἰπεῖν λόγῳ da na kratko povem, tako rekoč, οὐ πολλῷ λόγῳ εἰπεῖν da na kratko povem. 2. a) govor, ἤρξατο λόγου začel je govor, λόγος γίγνεται, ἐστὶ περί τινος govori se o čem, πρὸς τῶν θεῶν, ὧν νῦν ὁ λόγος ἐστίν o katerih sedaj govorimo; ἔργα λόγου μείζω večja, kot bi se dalo razložiti (povedati), neizrečeno velika, nepopisna, λόγον ποιοῦμαι, ἔχω περί τινος govorim o čem, napeljem govor na kaj, pogovarjam se o čem, πρός τινα s kom; slično: λόγος ἐμβάλλεται govori se, τῷ λόγῳ διέρχομαι razpravljam o čem, izražam z besedami, λόγον προσφέρω τινί nagovorim koga, prosim koga česa περί τινος; toda λόγον τινὸς προσφέρω donesem, (skrivaj) naznanim čigave besede; λόγου ἄξιος spomina vreden, važen, λόγῳ εἶπον ustno sem povedal, οὐ πολλῷ λόγῳ εἶπον nisem govoril obširno, na kratko sem povedal, διὰ λόγον ustno NT; b) pogovor, razgovor, pogajanje, posvetovanje, (συν)έρχομαι, ἀφικνέομαι, εἶμι εἰς λόγους pridem h ...
λόγος
beseda, izraz; govor; pogovor, razgovor, pogajanje, posvetovanje; dovoljenje za govorjenje, pravica govoriti; rek, izrek, pregovor; povelje, zapoved; naročilo, predlog, pogoj; dogovor, sklep; trditev, izjava; beseda; (prazne) besede, izgovor, pretveza; govorica, vest, glas, poročilo, slava; pripoved, povest, resnična zgodba, basen, bajka; opis, spis, zgodovinsko delo, knjiga, razdelek (knjige); proza; javni govor, zgovornost, govorništvo, retorika; načelo, teorija, nauk; razlaga, pojem, bistvo; stvar (o kateri se govori), tvarina, snov (govora); Beseda, Božji Sin; račun, obračun, preračun, preračunavanje, zagovor, odgovor; preudarjanje; mnenje, namen; ozir, oziranje, upoštevanje, čislanje, spoštovanje, ugled, pomen, veljava, vrednost; (pameten) vzrok, povod, razlog; razmerje, način; pamet, razum; bistvo, pomen
μέγας
, μεγάλη μέγα [Et. μείζων iz μέγjων, kor. meg'h, lat. magnus iz m°g'-nó-s, got. mikils, srvn. michil (prim. Velesovo, nem. Michelstätten = Veleselo). – gen. μεγάλου, ης, ου; acc. μέγαν, μεγάλην, μέγα, pl. μεγάλοι, αι, α, comp. μείζων 2, ion. μέζων, NT μειζότερος, sup. μέγιστος]velik 1. odrastel, visok, vitek, dolg, debel, širok, prostoren πόλις. 2. močen, silen ἄνεμος, mogočen, glasen βοή, μέγας βασιλεύς veliki (perzijski) kralj, βασιλεῖς Atrida, θεαί Demetra in Perzefona; ἐπὶ μέγα ἰσχύος ἔρχομαι dospem do velike moči. 3. važen, slaven ὄνομα, lep κόσμος; o osebah: odličen, ugleden, slaven, imeniten; predrzen λόγος, silovit, hudoben, prevelik, pretiran. 4. zveze: μέγα λέγω (pre)drzno govorim, baham se, φρονέω ponašam se, sem ponosen, predrzno mislim; ποιοῦμαι zelo cenim (čislam), προτείνω μεγάλα mnogo obetam, μέγα δύναμαι sem mogočen (ugleden), μέγα φθέγγομαι, φωνέω glasno govorim. 5. subst.: οἱ μεγάλοι odličnjaki, velikaši, τὰ μεγάλα, τὰ μέγιστα glavne stvari, najsvetejše pravice, najv...
παμ-μέγας
3 παμ-μεγέθης 2 (μέγεθος) zelo velik, velikanski, zelo težaven (težek), zelo važen.
περισσός
3, at. περιττός 1. črez (navadno) mero, preobilen, prevelik, preveč, izreden, nenavaden, poseben, zelo učen, odličen, imeniten, važen, pomemben, večji (več) nego kdo τινός NT; τὸ περισσόν premoč, prednost, večina, τῶν ἔνδον εἶ περισσά bolj žaluješ nego (sestra), περισσὸν κρῖμα preostra sodba, τὰ περισσὰ τῶν ἀρκούντων več nego je zadosti, τὸ περισσὸν τούτων kar je več (od tega) NT. 2. prevelik, neizmeren, pretiran, odveč, nepotreben, nekoristen. 3. preostal, τὸ περισσόν prebitek, preostanek. 4. liho (število). 5. περισσόν ἐστι ni treba, ἐκ τοῦ περισσοῦ zelo, še povrhu, od prebitka NT –. adv. -ῶς črez mero, na vso moč NT; comp. περισσότερον, περισσοτέρως še bolj, posebno, obilneje, θάψαι sijajneje.