Iskani niz je bil najden v DRUGI VSEBINI:
συν-έχω
[gl. ἔχω; ep. impf. σύνεχον, pf. συνόχωκα] I. act. 1. trans. a) skupaj držim δύναμιν, vežem τὰ ὀστᾶ, obdajam, oklepam κίων οὐρανία, ὦτα zatisnem ušesa NT; b) obdržim (imam) pod orožjem στράτευμα, imam v redu, krotim, brzdam εἰρεσίας, držim trdno (ujetega) NT; c) priganjam, izpodbujam ἀγάπη τινά NT; d) stiskam ὄχλος NT; e) obdržim, ohranim, obvarujem μέλαθρον, κόσμον, δώματα; subst. τὸ συνέχον glavna stvar, družilna vez. 2. intr. ep. vežem se, skupaj se držim ὀχῆες; pf. συνοχωκὼς ἐπί τι zožen proti čemu. II. pass. 1. vkup se držim, sem tesno zvezan, držim se česa, τροχοί obtičim. 2. kroti (stiska) me kdo, πατρὶ συνέχομαι oče me strahuje; pos. muči (stiska, tare) me kaj, νόσῳ sem bolan, φόβῳ bojim se, strah me je, δίψῃ sem žejen, πυρετῷ muči me mrzlica, αἰχμῇσι napadajo me s sulicami, ἐκ τῶν δύο συνέχομαι dve čuvstvi gospodujeta nad menoj NT; πῶς συνέχομαι kako bridko mi je NT. 3. imam opraviti s čim, (resno) se bavim s čim τινί, ἔν τινι, τῷ λόγῳ (neprestano) trdim NT.
σῶμα
, ατος, τό [Et. iz τϝῶμα, twomnt; kor. tewā, napihniti, odebeliti se, gl. τύλη] 1. telo, život, truplo (tudi mrtvo), mrlič, mrtvec. 2. a) oseba, človek, σώματα ἐλεύθερα svobodni ljudje; b) suženj NT. 3. a) življenje; b) čutnost, poltenost, mesenost; c) glavna, poglavitna reč; stvar, snov; d) skupnost, celota NT.
τέλος
, ους, τό [Et. iz qweles- iz kor. qwel, vrteti; prv. pomen: zvršitev, višek = konec; sor. τέλλω] 1. a) konec, meja, izid, sklep, konec življenja, smrt, τέλος ἔχω po meni je NT, mrtev sem, ἡ ἀρχὴ καὶ τὸ τέλος začetek in konec NT, εἰς τέλος τοῦ ζῆν ἀφικνέομαι dospem na rob življenja, πρὸς τέλος γόων ἀφικνέομαι neham tarnati, τέλος γίγνεται τῇ ἡμέρᾳ dan se bliža (nagiba) h koncu, ἡ θυσία τέλος εἶχεν daritev je bila končana; μύθων konec govora, οὐ τέλος ἵκεο μύθων nisi še vsega povedal (kar bi moral povedati); b) (določen) rok χρόνου, μισθοῖο čas plačila; c) cilj, namen, smoter; τῆς πίστεως namen vere NT, τέλος (χαριέστερον) početje, dejanje; θανάτοιο τέλος = θάνατος, slično γάμοιο, νόστοιο τέλος = γάμος, νόστος; d) adv. τέλος, τὸ τέλος končno, naposled, nazadnje, slednjič, εἰς τέλος naposled, do konca NT, διὰ τέλους neprestano, popolnoma. 2. a) do-, izvršitev, uresničenje, izpolnitev, odločitev, τέλος ἔχει τι izpolnjuje se kaj, ἐν ἐμοὶ τέλος γίγνεται v mojih rokah je odločitev, τούτου τέλ...
τύλη
, ἡ τύλος, ὁ [Et. kor. teu, oteči, narasti; lat. tu-meo, totus; slov. istega korena tilnik (iz tyl-)] 1. okrogla, napeta stvar, grba, žmula; žulj, ožuljek. 2. žrebelj, kolček, glavič.
ὑμέτερος
3, ep. ῑ̓μός 3 vaš, z gen. ὑμέτερος αὐτῶν θυμός vaš lastni, ὑμέτερος ἑκάστου vsakega od vas, ὑμέτερόνδε v vašo hišo, τὸ ὑμέτερον vaše ravnanje ali postopanje, vaš način, kar vi morete, kolikor se vas tiče, αἱ ὑμέτεραι ἐλπίδες nade, ki jih stavimo na vas, ἡ ὑμετέρα παρακέλευσις opomin do vas, τὰ ὑμέτερα vaš položaj, vaša stvar.
φιλοτῑμία
, ἡ, ion. -ίη 1. želja po časti, častihlepnost, častilakomnost, slavohlepnost, tekma, marljivo prizadevanje τινός, ἐπί τινι, περί τινος; tudi: trmoglavost φιλοτιμίη κτῆμα σκαιόν. 2. stvar, ki se tiče časti, častna zadeva, čast, pravica do odlikovanja, φιλοτιμίαν ἔχει τινί dela komu čast. 3. radodarnost, darežljivost, velikodušnost, plemenitost, sijaj.
φύσις
, εως, ἡ (φύω) 1. narava = a) naravna (prirojena) lastnost, kakovost, naravno svojstvo, bistvo stvari ali osebe, φαρμάκου lastnost, πέτρου φύσις = πέτρος, Λαίου postava, stas, τόπου lega; Tuk. 2, 45 spol; b) prirojena dušna zmožnost, nadarjenost, značaj, ἰσχὺς φύσεως zavednost duha, φύσιν, κατὰ φύσιν od narave, po naravi, naravi primerno, φύσει po naravi, sam po sebi, po rojstvu; c) naravni (prirojeni) red, ἡ τῶν πάντων φύσις svet, ταύτην βιοτῆς φύσιν ἔχω na ta način živim, κατὰ φύσιν πεφυκώς takšen, kakršen mora biti, naraven, ἡ παρὰ φύσιν ἄνοια protinaravna nespamet (ki presega vse meje), φύσει πέφυκα φωνεῖν po naravi sem tak, da; φύσιν ἔχει τι naravi primerno je kaj, φύσιν οὐκ ἔχει proti naravi je, φύσιν ἔχον kar je naravno, mogoče, κῶς φύσιν ἔχει kako je mogoče. 2. narava kot tvorna sila; rod, rojstvo, pokolenje, izvor, ἣ φύσει μὲν ἦν βασίλεια po rojstvu, φύσει νεώτερος mlajši, πρὸς αἵματος φύσιν rojak po krvi, sorodnik. 3. kar je rojeno, stvar, stvarstvo, vesoljstvo, bitje, zarod,...
χρέος
, ους, τό, ep. χρεῖος, χρείως, at. χρέως (χράομαι) 1. a) potreba, sila, želja ἐξανύω; imetje, blago Sof. O. C. 251; b) stvar, zadeva, ἑὸν αὐτοῦ χρεῖος ἐελδόμενος zaradi svoje zadeve, σὸν χρέος τόδε ἀνευρίσκειν tvoja stvar (dolžnost) je, κατὰ χρέος Τειρεσίαο zavoljo T., τὸ σὸν χρέος φρουρῆσαι tvoja dolžnost je. 2. dolg εἴς τι χρέος ἔχω, ἀφίσταμαι χρεῖος poravnam ali povrnem dolg, χρεῖος ὀφείλεται odškodnina (za ugrabljene živali), ἦλθεν μετὰ χρεῖος da bi izterjal dolg; krivda προσάπτω τῇ πόλει.
drugačen
Dostopnost