Iskani niz je bil najden v DRUGI VSEBINI:
žimlja in pašteta nejmaš buli
= žemlja in pašteta, ni boljšega (za malico)
dobro je tako kot je; vse je po starem; nič ni pretresljivo novega; gre, ni se za pritoževat;
(reklo, po šentjernejsko, se je prijelo med novomeškimi srednješolci v 80.letih, ko so imeli za malico pogosto žemljo in pašteto in so bile malice enolične. Pomenilo je, da je tako ali tako vseeno ali da je dobro kakorkoli že je. Reklo se ohranja že 20 let in se uporablja tudi ob mnogih drugačnih prilikah)
Primer: -Kako je kaj na poslu? Žimlja in pašteta, nemaš buli; -Kako si se imel na dopustu? Žimlja in pašteta, nemaš buli;
žint
eden od mnogih nazivov za cigaretno smotko marihuane. Pogosto uporabljan v Ljubljani.
Primer: "Stari gremo na en žint!"
žlemati
štajer. masturbirati, običajno v manj družbeno primernem okolju.
primer:
A: a maš fajer?
B: izvoli.
A: hvala. saj si ga samó žlemam tu zadaj v grmu.
žličkanje
žličkanje fina metafora, ki se uporablja za poimenovanje specifičnega položaja med spolnim aktom (ali tudi med t.i. cartanjem, ki izključuje penetracijo), in sicer:
moški in ženska ležita tesno stisnjena drug ob drugem na bokih s pokrčenimi koleni, skoraj v položaju zarodka; pri tem je moški za žensko. s ptičje perspektive ali s perspektive sosedovega spy-cam-a zvrtanega skozi tla zgornjega nadstropja, zgledata oba poklapana kot dve super-kjut žlički in od tod tudi izvira ime za položaj.
primer rabe v vsakdanjem, pogovornem jeziku:
fant: "čao miška, kwa je dej?"
dekle: "serbus lejga, marsikej..."
fant: "dej povej, a maš kej cajta
dans je prazna moja bajta
ker starci šli so do rtiča
lahka bi se šla mač žličkat!"
dekle: "žlička ti je materna,
če misliš, da bom s tabo šla.
rajš si drgnem jo z žlico,
kot pa s tem kar maš za šlicom!"
žnj
Žnj lahko uporabimo kot črko.
Primer:
A: V soboto nisem bil doma.
B: Aaaaaaa
A: bbbbbb
B: žnj
Žnj se uporablja kot izraz razpoloženja.
npr. matematiko sem pisal 1, zmečkal sem list, ga fukno učitlu v glavo in se zakričal: ŽNJ!
uporablja se lahko tudi pri kletvicah
npr. Da ti jebem ŽNJ, prekleti peder kurčev.
uporablja se tudi kot mašilo pri govornem nastopu ko nekaj pozabiš
npr. "...nato sem odšel in se vsedel v keson...aa...žnj...žnj...
in začel brskati po njem"
žnj pa lahko uporabimo kot smeh (pred pogoj je da si debil in kreten)
npr. namesto ha ha ha, uporabimo Žnj, žnj, žnj!
upam da vam bo to koristilo! zaj pa marš spat žival, kera je šla to pisat! ŽNJ!
žrtev
žrtvovanje; izguba, škoda; smrtni primer; igrača | nesreča s smrtnim izidom; plen
žvajzniti
žvájzniti -em dov. (á â)
1. sunkovito dotakniti se koga, navadno z namenom prizadeti bolečino: žvajznil ga je.
Drugi primer: te 'm tok ukrog (kugla|kugle) žvajznu ...
s pomenom: "Ti bom eno primazal" ali točneje: "Ti bom tako primazal! ... "
poglej tudi (prišvasati)
žvrcati
Glagol žvrcati je nedovršni par glagolu (po)žvrkniti. Po naliki z žvcati se govori tudi požvrcniti, možna pa je tudi nepalatalizirana oblika žvrkati, ki pa je bolj redka. Glagol žvrcati namreč upošteva 3. palatalizacijo (kot dvigniti - dvizati, klikniti - kli'cati). Zadnje čase se sliši tudi nešumniška različica zvrcati.
Besede pomenijo poklicati nekoga z mobija na mobi, potem pa že po enem ali dveh zvonjenjih prekiniti zvezo. Klicani mora tako poklicati klicatelja; tako klicarjenje ni priljubljeno, saj mora klicani plačati več (ponavadi se ljudje tako razvadijo, da zvrcajo nekomu, ki ima naročnino). Žrvcanje pa je uporabno tudi kot signal, seveda ob poprejšnji domembi.
Primer:
"Kva mi žvrcaš!"
"No, prid' pol v'n, k' ti požvrknem."
Povsem enak pomen ima beseda bipniti, bipati, ki izhaja iz medmeta, ki posnema glas telefona: "bip"
Besedi žvrcati in bipati sta različno razširjeni - tod govorijo tako, tam tako.
Ponekod uporabljajo izraz požmrkniti (naglas pred r).
αὐτί-κα
adv. (gl. αὐτός) 1. takoj, precej, na mah, αὐτίκα γενόμενος takoj po rojstvu, αὐτίκα μάλα precej ta trenutek, αὐτίκα τε καί = brž ko, αὐτίκ' ἔπειτα takoj nato, v zvezi s spolnikom: ὁ αὐτίκα φόβος sedanji strah, τὸ αὐτίκα sedanji čas. 2. tako na primer, da navedem takoj primer.
Dostopnost