občútek

1. kar se čutno dojame kot lastnosti predmetnega sveta
2. čustvo kot odziv na zunanje ali notranje dražljaje
3. zavedanje, doživljanje določenega stanja
4. kar se zdi komu glede na njegovo védenje, poznavanje resnično
5. sposobnost za dojemanje, presojanje česa
6. izraža ustreznost, pravilnost pri kakem ravnanju

obiskováti

1. hoditi, prihajati h komu zaradi prijateljskih, družabnih stikov
2. opravljati kako pot z določenim namenom
3. izraža ponavljanje stanja, kot ga določa samostalnik

obiskováti

srposećivati, polaziti

obíti

de um etwas herumgehen, umschreiten

oglasíti se

1. dati, začeti dajati zvok, glas
2. spregovoriti, reči
3. odgovoriti (na poziv, klicanje)
4. dati kako sporočilo o sebi, navadno po pošti
5. izraža nastop telesnega, duševnega stanja, kot ga določa samostalnik
6. priti kam, navadno z določenim namenom

oslabíti

1. povzročiti, da kdo postane slab, onemogel
2. povzročiti, da kaj izgubi popolnost svojih značilnosti

oslabíti

-ím dov. oslábil -íla, nam. oslabít/oslabìt; oslabljênje; drugo gl. slabiti (í/ȋ í) koga/kaj Lakota ~i človeka oslabíti se -ím se (í/ȋ í) Napadi so se oslabili

oslabíti

-ím R oslábil
1. kdo/kaj prizadeti koga/kaj
2. kdo/kaj povzročiti (komu/čemu / pri kom/čem) kaj nepopoln-ega/-o, nezmožn-ega/-o

överge

pasar

1. dogoditi se, zgoditi se; podati, dati; spremeniti; prebiti, iti skozi; posredovati; iti čez, prekoračiti, iti mimo; prekositi; spregledati; prenehati; prenesti, okužiti; vdeti; prečkati; opraviti; pretihotapiti; prenesti preko carine; prepisati, pretipkati; pobrisati; pogoltniti; izogniti se; predvajati; miniti, iti mimo; preživeti; vstopiti; preživljati se; trpeti; iti skozi; zavrniti, odreči se
2. ○