Iskani niz je bil najden v DRUGI VSEBINI:
recéptor
1. beljakovinska molekula na plazmalemi ali v notranjosti celice, na katero se specifično vežejo telesu lastne (npr. nevrotransmitorji, hormoni, citokini, rastni dejavniki) ali v telo vnesene (strupi, toksini, zdravila) učinkovine in druge molekule; vezavi na membranski receptor na plazmalemi lahko sledi prenos signala v celico, zavora prenosa signala v celico ali receptorska endocitoza, vezavi na znotrajcelični receptor lahko sledijo negenomski ali genomski učinki
2. konec senzibilnega živca, ki reagira na specifične fizikalne in kemične dražljaje iz okolja ali organizma (lahko je prosti živčni končič ali pa specifična tvorba, ki ima ime po mikroskopskem izgledu, kot npr. telesce, ploščica, betič, vreteno, brbončica, čepek, palička ipd.)
regionálni médij
Medij, ki je namenjen prebivalcem večjega območja (pokrajine, mesta z ...
en regional media (mn.)
reportáža
Novinarsko besedilo, ki s pomočjo avtentične pripovedi in literarnih sredstev ...
en report
rifamicín
antibiotik iz vrste streptomicet z učinkom pretežno na grampozitivne koke, nekatere gramnegativne enterobakterije ter bacila tuberkuloze in lepre (je zaviralec iniciacije transkripcije pri prokariontih)
rurálen
-lna -o (ȃ) neobč.: ~a pokrajina kmetijska, poljedelska: Prebivalstvo te dežele je pretežno ~o kmečko, podeželsko: rurálni -a -o (ȃ) ~a sociologija rurálnost -i ž, pojm. (ȃ)
Saccharomy'ces
saharomiceta; rod kvasovk iz družne Sáccharomycetáceae z oblastimi, elipsoidnimi ali valjastimi celicami. Nespolno se razmnožuje z multilateralnim brstenjem. Nekatere vrste delajo psevdomicelij, nikoli pa pravih hif. Vegetativne celice so pretežno diploidne (ali poliploidne), pretežno haploidne vrste so zdaj uvrščene v rodova Zygosaccharomyces in Toruláspora. Askus se razvije neposredno iz diploidne vegetativne celice. Askospore so okroglaste, gladke, običajno 1-4 v askusu. Vrste lahko fermentirajo en ali več sladkorjev in lahko uporabljajo tudi respiratorni metabolizem na različnih substratih. NO-3 ne asimilirajo. Danes je priznanih 10 vrst. Tipska vrsta je S. cerevísiae, v katero sodi mnogo različic, ki so jih prej imeli za samostojne vrste, npr. S. carlsbergénsis, S. elipsoídeus, S. uvárum itd. Vsi sevi fermentirajo glukozo, nekateri galaktozo, saharozo in maltozo, nikoli pa laktoze. V navzočnosti kisika sevi lahko metabolizirajo glicerol, etanol in laktat. Izolirali so jih iz alkoh...
Dostopnost