Iskani niz je bil najden v DRUGI VSEBINI:
pomanjkljivost
napaka, slabost, hiba, slaba stran, defekt, nepopolnost, šibkost, nezadostnost, minus, pomanjkljivosti; majhnost, premajhnost; nezadovoljivost | okvara, šibka točka, neprepričljivost, senca, madež, slaba plat, delnost; skromnost, pičlost; neprimernost, neustreznost; pokvarjenost, poškodovanost; pomanjkanje
posebnost
nenavadnost, drugačnost, neobičajnost, svojstvenost, idiosinkrazija; značilnost, karakteristika, lastnost, svojskost, čudaštvo, navada, muha; individualnost, samosvojost; nekaj posebnega, čudo; nagnjenje; posebna značilnost; redkost | prismuknjenost, čudaškost, netipičnost, nenormalnost, očarljiva staromodnost; plat, stalna praksa, stran, značilna lastnost, značilna poteza, slabost, kapricioznost, muhavost, tik, manirizem; posebnež, čudakinja; odklon, odmik; aberacija; dodatek; posebnica; specializacija; specialnost
slàb
slába -o tudi slàb slába -ó; slábši -a -e (ȁ á á; ȁ á ọ̑; ȃ) ~ človek; ~ ogenj; ~ih sto kilometrov; knj. pog. imeti ~e živce |biti živčen|; poud.: imeti ~o glavo |težko se učiti|; biti v ~i koži |biti bolan; biti slabo razpoložen|; knj. pog. imeti ~o kri biti slabokrven: poud.: To je ~a tolažba |ni tolažba|; imeti ~o vest |občutek krivde|; nevtr. biti ~ v matematiki; poud. Njeno petje ni ~o |je precej dobro|; slábši -a -e (ȃ) biti ~ od drugih, kot drugi; odstopiti komu vso ~o obleko slábi -ega m, člov. (á) pomagati ~emu slábši -ega m, člov. (ȃ) dopolnilni pouk za ~e slábo -ega s, pojm. (á) očitati komu kaj ~ega slábše -ega s, pojm. (ȃ) povedati o kom več boljšega kot ~ega na slábem mestov. prostor. prisl. zv. (á) biti ~ ~ na slábšem mestov. prostor. prisl. zv. (ȃ) biti ~ ~ kot drugi slabóst -i ž, pojm. (ọ̑) čutiti ~ v želodcu; števn. organizacijske ~i
Dostopnost