Iskani niz je bil najden v DRUGI VSEBINI:
vnánji
-a -e (ȃ) 1. neobč. zunanji: ~ zid stavbe; Njegova pobožnost je le ~a2. pokr. dol. tuj, nedomač: ~i ljudje vnánjost -i ž, pojm. (ȃ) neobč. zunanjost: njegova zanemarjena ~; števn. opisovanje obraza in drugih ~i
zunanji
tuj, eksteren, ekstrinzičen; eksogen; na prostem; izven obzidja | adventiven, nadomesten, drugoten, priseljen, neznan; zunaj; iz drugega kraja; navidezen; nerezidenčen; od zunaj
ἀλλότριος
3 [Et. iz ἄλλος; tvorba ἀλλό-τρ-ιος, kakor lat. alter, era, erum] 1. tuj (oppos. ἴδιος); τὰ ἀλλότρια tuja lastnina, tuje zadeve (koristi), ἀλλότριον ἀγαθόν korist, dobiček drugega; ἄτη nesreča iz tuje roke; κρατουμένων πάντα ἀλλότρια premaganci nimajo nič lastnega; νίκη zmaga drugega; ἀ. γναθμοῖς γελᾶν smejati se z zategnjenim (spačenim) obrazom. 2. (opp. οἰκεῖος) a) tuj, inostranski, sovražen, nasproten, protisloven; ἡ ἀλλότρια (χώρα) sovražnikova dežela; ἀλλοτριωτάτοις τοῖς σώμασιν χρῶνται upotrebljajo svoje telo, kakor da bi bilo povsem tuje; b) odtujen, nenaklonjen. 3. neprimeren; adv. ἀλλο-τρίως.