Iskani niz je bil najden v DRUGI VSEBINI:
Riži-biži
Riži-biži
Če se spomnm deleč nazaj
ko smo na manevre šli
tm deleč spod, u Makedoniji
na Popčevu pr Strumici.
Za sabo smo u snegu puščal
plitke mazolaste sledi
zasopli rdečelični mladeniči
u prste premrle premraženi
smo šklepetal z zobmi
ropotal s puškami.
In je oprema cinglala
k da bi ovce se pasle
tm deleč spod, u Makedoniji
na Popčevu pr Strumici.
Pa sta se sirtaki in bulgarski džez
čez mejo splazila med ns vmes
in se tihotapla pod našimi čeladami
zamoukl zelenimi
ne lažem, čist zares
tm deleč spod, u Makedoniji
na Popčevu pr Strumici.
Naenkrat se je oficer zadru
nej gremo na juriš u napad
Matr, je mogl smešen zgledat
od delč, pa od zgori od uzad
k da bi se grh kotalu
po rižoti ornk razkuhani
tm deleč spod, u Makedoniji
na Popčevu pr Strumici.
scati proti vetru
Po vsem svetu* razširjena prispodoba za odporništvo oz. (odvisno od govorca) nesmiselno, jalovo početje.
Glede na slabšalno konotacijo (če ščiješ proti vetru, si moker in smrdiš), se navadno uporablja kot opomin nekonformistu:
- Ne moreš celo življenje proti vetru scat!
- Ni dobro scati proti vetru.
- Za zaslužek je potrebno scati v tisto smer, kamor veter piha.
Reklo HOMO SAPIENS NON URINAT IN VENTUM uživa velik ugled v Amsterdamu, kjer so mu namenili posebej imenitno mesto.
Izraz menda izhaja iz morjeplovskega izročila. Še danes je poznan običaj, da po uspešno preplutem težavnem delu Cap Horna (Le Caillou) mornarji pridobijo pravico scanja proti vetru.
Po Nemčiji kroži vic, ki je smešen verjetno samo njim:
- Zakaj imajo Bavarci rumene trebuhe?
- Ker ščijejo proti vetru. (ha,ha,...)
Po Sloveniji kroži vic:
- Zakaj so Kitajci rumeni?
- Ker ščijejo proti vetru.
Leta 1973 je bila v najožjem izboru takrat popularnih Mao Cetungovih misli tudi naslednja:
Vse na svetu je s...
Dostopnost