Iskani niz je bil najden v DRUGI VSEBINI:
tinker
1.sl potujoč popravljač kotličkov, cinar; šušmar; šušmarstvo; gostilniški politik
2. krpati, popravljati (kotle); pociniti, grobo popraviti, zmašiti; šušmariti, slabo opraviti delo
tinto piti
kaznovati, mučiti; navadno v rabi: dati tinto piti (iz nem. die Tinte = črnilo)
končno je našel nekoga, ki mu je kos; mu je dal vetra; ga je postavil na trdna tla; ga je soočil z dejstvi; ga je podučil (ni sam zapisal s črnilom - se naučil, ampak ga je drug posilil s črnilom)
Tinte jim je treba dati piti, tinte!
Tito je dal Hitlerju tinto pit.
Fraza najverjetneje izhaja iz priljubljene "zlate knjige za naše malčke" Struwwelpeter (1845). V eni od pesmic se otroci norčujejo iz zamorčka ("Zamorček-morček, kak si zal! Aj, aj, si mar v črnilo pal?"), Sv. Nikolaj pa jih kaznuje tako, da jih potunka v črnilo.
Er tunkt sie in die Tinte tief
Wie auch der Kaspar: »Feuer!« rief.
Bis übern Kopf ins Tintenfaß
Tunkt sie der große Nikolas.
Kaže pa, da je pitje tinte slovenska posebnost, saj se kazen v prevodu Sonje Sever iz leta 1925 glasi takole:
Lej, lej, zdaj sem pa smeha sit!
Otroci, hajd, črnilo pit!
Nič ne pomaga vik in krik,
zaman vsi vpijejo "zapik!
Fraza pa je morala obstajati že prej, s...
tjuma
TJUMA-tiho
Izraz se uporablja predvsem na območju Goričkega.
primer: Nikaj mi ne povejš, gnes si pa tjuma.
(Nič mi ne rečeš, danes si pa tih/a.)
to
sl (osnovni pomen k)
1. (krajevno) k, proti, do, v, na, poleg, ob
2. (časovno) do
3. (namera, cilj, posledica ipd.)
4. (stopnja, mera, meja)
5. (pripadnost, posest)
6. (odnos, razmerje)
7. (rabi za tvorbo dajalnika)
8. (za oznako nedoločnika, pred nedoločnikom)
9. (kot nadomestilo za predhodni nedoločnik)
tobák
1. enoletna kulturna rastlina z velikimi listi, ki vsebujejo nikotin, ali njeni listi
2. posušeni listi te rastline, pripravljeni za kajenje, njuhanje, žvečenje
toccare
slA)
1. potipati; prijeti; trkati
2. dotakniti, dotikati se
3. premakniti, premikati; vzeti, jemati v roke; dotakniti, dotikati se; poškodovati; popraviti, popravljati
4. doseči, dosegati
5. zadevati, tikati se
6. ganiti; prizadeti
B)
1. pripetiti, dogoditi, dogajati se
2. morati; biti primoran, prisiljen
3. pripasti, pripadati
tóčka
1. manjše mesto na površini česa, določeno s svojo funkcijo, lastnostjo
2. osnovni element premic, daljic, ravnin
3. manjši del prostora, mesto v prostoru, določeno s svojo funkcijo, lastnostjo
4. del potekanja, trajanja kakega pojava, dogajanja, ko to doseže stanje, vrednost, kot ju nakazuje določilo
5. dejstvo, ki določa, opredeljuje kak pojav, kako celoto tako, kot nakazuje določilo
6. vsak od vsebinsko zaključenih delov
7. s številko izražena enota za merjenje, vrednotenje dosežkov na kakem področju
8. enota na (živilski) nakaznici
Dostopnost