Iskani niz je bil najden v DRUGI VSEBINI:
δια-φέρω
[aor. ion. διήνεικα, pass. διενείχθην] I. act. 1. trans. a) nesem skozi ali črez, spravim, ναῦς τὸν Ἰσθμόν ladje črez I.; b) prinesem, dovedem do konca, dovršim αἰῶνα, βίον(med. Sof. Aj. 511 živim), donosim τὸ φορτίον; c) nosim neprestano, prenašam, πόλεμον neprestano (do konca) se vojskujem, σῶμα premikam se, γλῶσσαν premikam, πότμον trpim; d) raznesem, razmečem, razpodim, razširim, ψῆφον glasujem (za ali proti), oddam glasovnico, γνώμην premišljujem svoj sklep, κόρας oziram se, gledam, πάντα ἄνω καὶ κάτω raztrgam, raznesem. 2. intr. a) sem različen, razlikujem se, odlikujem se, sem boljši od koga v čem τινός τινι NT; b) impers. διαφέρει (interest) je razlika, razlikuje se, do tega mi je, na tem je, važno je z inf. ali εἰ, οὐδέν μοι διαφέρει na tem mi ni nič več, vseeno mi je; πολὺ διαφέρει mnogo je na tem; διαφέρων razlikujoč se, odličen; τὰ διαφέροντα (a) kar kaj odločuje, kar je boljše, korist, dobiček; (b) preporne točke. II. pass. 1. sem različen, razlikujem se, τινί v čem. 2. pr...
δι-ειρύω
ion. = δι-ερύω vlečem, spravljam na drugo stran, νέας τὸν Ἰσθμόν ladje črez Istem.
δι-εκπλέω
, ion. -πλώω jadram, plovem skozi, prepeljem se τὸν Ἑλλήσποντον, τινός, διά τινος; posebno predrem sovražno brodovje.
δι-έρχομαι
d. m. (gl. ἔρχομαι) [inf. aor. ep. διελθέμεν] 1. a) grem, pridem, korakam, tečem, peljem se skozi, prerinem se, prederem skozi (sovražne vrste), τὰ ὄρη prekoračim; ὁδόν prehodim; τὸν βίον preživim; παιδείαν dovršim; o govorici: razširim se, raznesem se; ἰός vdere, zarine se v, predere; ἵμερός με διέρχεται hrepenenje me prevzame, obide; b) o času: minem, pretečem. 2. a) (= διέξειμι) razlagam, pripovedujem, govorim o čem ὅσα, περί τινος; b) preberem; c) presodim, premislim.
δι-όλλῡμι
[gl. ὄλλυμι] 1. act. a) popolnoma pokončam, pokvarim, uničim, razrušim; b) popolnoma pozabim, uide mi iz spomina ταῦτα καλῶς εἰδὼς διώλεσ'. 2. med. [Sof. El. 679 διόλλυται je prez. hist.; pf. 2. διόλωλα] popolnoma poginem, vzamem konec; pf. izgubljen sem, po meni je, sem proč; s pt. ne morem prenašati τὸν κίνδυνον ὑφορώμενοι.
δολιχός
3 [Et. lat. in-dulgeo, prv. pom. vztrajam; slov. dolg, gršk. ἐνδελεχής vztrajen] ep. dolg, dolgotrajen, δολιχὸν κατατείνουσι τὸν λόγον govore brez prestanka.
εἰς
, ion. in staroat. ἐς [Et. iz ἐν-ς] I. kot adverb noter; ἐς δ' ἄγε pelji noter,. II. predlog z acc: noter, v izraža smer v notranjost kake stvari (opp. ἐκ) rabi se pa 1. krajevno (na vprašanje kam): v, na, k, proti, do; εἰς τὴν ἀγορήν na ljudski shod, εἰς Ἀγαμέμνονα k Agamemnonu, κατέφυγον εἰς αὐτούς k njim; zlasti se rabi a) pri imenih narodov, kjer stoji narod za deželo: εἰς τοὺς Καρδούχους ἐμβάλλω (v deželo Karduhov), εἰς Πέρσας = εἰς Περσίδα, ἡ εἰς Βοιωτοὺς ὁδός (v Bojotijo); pren. κατέστη εἰς τὴν βασιλείαν nastopil je vlado; b) eliptično z gen.: εἰς Ἀίδαο(sc. οἶκον) v Had, ἀνδρὸς ἐς ἀφνειοῦ v hišo premožnega moža, ἐς πατρὸς ἀπονέεσθαι, ἐς διδασκάλου φοιτῶ v šolo hodim, φέρων ἐς σεωυτοῦ v tvojo hišo, εἰς ἐμαυτοῦ k meni, εἰς Ἀθηναίης v Atenino svetišče; pri Hom. Od. 4. 581 stoji celo ἄψ δ' εἰς Αἰγύπτοιο … στῆσα νέας (dostavi ὕδωρ ali ῥοάς); c) pri glagolih: govoriti, javiti, oglasiti, pojaviti se pomenja εἰς τινα pred kom, vpričo koga: ἀποδῦναι εἰς τὸ φανερὸν vpričo vseh, αἱ ἐς φανε...
εἰσ-άγω
[impf. iter. ἐσάγεσκον, pf. εἰσαγήοχα, ion. aor. med. ἐσαξάμην] 1. act. a) peljem, spravim, puščam noter, δόμον v hišo, Κρήτην na Kreto, ποταμὸν ἐς λίμνην napeljem, ἰατρόν τινι pripeljem, pokličem komu zdravnika; b) uvedem, vpeljem (šege, navade, blago), σῖτον uvažam žito, πόνον povzročam; c) γυναῖκα (tudi med.) oženim se; d) εἰς σπονδάς pripravim, naklonim koga k …; e) τὸν χορόν spravim na oder, δράματα uprizorim, predstavljam, igram, ἐλεεινά mile igre; f) tiram, spravim pred sodišče, (za)tožim, τινά τινος koga zaradi česa, ὡς διαφθείροντα τοὺς νέους da zapeljuje; g) εἰς τοὺς φράτορας vpišem v (javne) listine. 2. med. a) dovedem, pripeljem k sebi, sprejemam, vpeljem (v družbo); b) γυναῖκα oženim se.
εἰσ-έχω
ion. intr. segam do, raztezam se, razprostiram se ἔς τι, ἐπί τινος; ἐς τὸν οἶκον ἐσέχων ὁ ἥλιος ki sije v hišo, θάλαμος ἐσέχων ἐς τὸν ἀνδρεῶνα ki ima izhod v.
ἐκ
, pred vok. ἐξ [Et. idevr. ek's (iz eg'h-s), lat. ex, slov. iz] I. adv. vun, proč, na njem (Il. 18. 480). II. praep. z gen. 1. krajevno: iz, izvun, s, z, od: ἐκ τῶν πολεμίων iz dežele sovražnikov, ἐκ θαλάσσης z morja, ἐξ ἕδρας ἀνέστην vstal sem s sedeža, ἐκ πλαγίου od strani, οἱ ἐξ ἐναντίας ljudje z nasprotne strani, ἐκ βελέων izvun streljaja = več kakor za streljaj, ἐκ τοῦ μέσου καθῆστο odšel je iz njih srede, ἐκ πάντων μάλιστα mimo vseh, pred vsemi, ἐξ ἑτέρων ἕτερ' ἐστίν eno se drži drugega, ἐκ ποδὸς διώκω za petami V slov. prevajamo večkrat z v, na: τὸ ἐξ Ἐπιδαύρου τεῖχος trdnjava v Epidauru, οἱ ἐκ τῆς ἠπείρου prebivalci na kopnem, ἡ ἐξ οὐρανοῦ ὁδός pot na (po) nebu, ἐκ πολλοῦ φεύγω v veliki razdalji, ἐκ δεξιᾶς (a dextra) na desni, καθήμεθ' ἄκρων ἐκ πάγων sedimo gori na griču (in gledamo s hriba mrtveca), ἐκ βραχίονος na roki, ἐκ τοῦ προηγητοῦ na (ob) roki vodnika, οἱ ἐκ τοῦ ἐπέκεινα ljudje, ki stanujejo na nasprotni strani Tako posebno pri glagolih obesim, privežem, nosim, visim: τ...
Dostopnost