Iskani niz je bil najden v DRUGI VSEBINI:
Kibernetika
Interdisciplinarna in transdisciplinarna znanost o komunikaciji in samoorganizaciji kompleksnih sistemov, znanost o tem, kako ljudje, živali in stroji (v smislu organizacije sestavnih delov oz. ustroja) medsebojno komunicirajo in se nadzirajo oziroma regulirajo, znanost o vzorcih in organizaciji. Izvira iz 40-tih let 20. stoletja. Razvijala se je v tesnem sovplivanju s sistemsko teorijo (ki je matematični ekvivalent kibernetike) in povezovala različne naravoslovne (empirične) in družbene znanstvene discipline, temeljna kibernetična načela opažamo (interpretiramo) v fizikalnem, biološkem, psihosocialnem svetu in kombinacijah omenjenih razsežnosti. Razvojne različice kibernetike v drugi polovici 20. stoletja: kibernetika prvega reda, kibernetika drugega reda, nekateri avtorji govorijo tudi o kibernetiki tretjega reda (in tudi četrtega reda). Ključni pojmi: krožna vzročnost, rekurzivnost, povratna zveza. Ključni avtorji: Norbert Wiener, Ross Ashby, Warren McCulloch, Arturo Rosenblueth, Gr...
Kibernetika drugega reda
Interdisciplinarna in transdisciplinarna znanost o komunikaciji in samoorganizaciji kompleksnih sistemov, ki na prehodu iz 60-tih v 70-ta leta 20. stoletja v svojem opisovanju vedenja opazovanih sistemov vključi opazovalca v sistem njegovega opazovanja in postane znanost o udeleženem opazovalcu, se torej odreče predpostavki položaja objektivnega (nevtralnega, neudeleženega, nepristranskega) opazovalca. Z vzpostavitvijo epistemološkega premika od objektivizma h konstruktivizmu se iz kibernetike prvega reda oziroma kibernetike opazovanih sistemov razvije v kibernetiko drugega reda (kibernetiko kibernetike, novo kibernetiko) oziroma kibernetiko opazujočih sistemov z rekurzivno krožnostjo in samorefleksijo kot osrednjima pojmoma. Proučuje tako imenovane avtopoietske oziroma žive, krožno samoorganizirane sisteme (ustroje) in procese.
Kibernetika prvega reda
Interdisciplinarna in transdisciplinarna znanost o komunikaciji in samoorganizaciji kompleksnih sistemov, ki izvira iz 40-tih let 20. stoletja. Glavni konceptualni prispevki: premik od proučevanja strukture sistemov k raziskovanju vzorcev njihove organiziranosti, logično utemeljitev povratnega sporočila kot bistvene sestavine za (samo-)upravljanje z vedenjem sistema ter opisovanje vzorcev obnašanja sistema s pomočjo mehanizma krožne vzročnosti in že omenjenih povratnih zank (namesto dotlej ustaljenih linearnih mehanizmov vzročnosti) v bioloških in socialnih sistemih. Za kibernetiko je značilen ekosistemski pogled na svet kot celoto soodvisnih, vzajemno povezanih delov oziroma entitet. Proučuje tako imenovane alopoietske sisteme (ustroje) oziroma procese. Epistemologija kibernetike prvega reda (kibernetike opazovanih sistemov, preproste kibernetike) je kljub predlaganemu krožnemu vzročnemu modelu opisovanju vedenja opazovanih sistemov objektivistična, ker predpostavlja objektivni (nevtr...
Dostopnost