Iskani niz je bil najden v DRUGI VSEBINI:
žé
1. izraža, da dejanje, stanje nastopi prej, kot se pričakuje
2. izraža nastop, obstajanje dejanja, stanja
3. izraža, da je količina, mera, dosežena do časa govorjenja ali določenega časa, večja od pričakovane
4. izraža zadostnost navedenega neglede na drugo mogoče
5. poudarja odvisnost možnosti dejanja od kake okoliščine
6. izraža gotovost, prepričanost glede česa brez nestrpnosti glede časa uresničitve
7. izraža sprijaznjenje s čim
8. izraža nejevoljo, nestrpnost v pozivu
9. izraža, da dejanje v nadrednem stavku nastopi neposredno za dejanjem v odvisnem stavku
10. za izražanje pridržka, ki ga utemeljuje drugi stavek
11. poudarja zanikanje
12. za izražanje velike časovne ali krajevne oddaljenosti
13. za poudarjanje dejstva, ki brez nadaljnjih podatkov utemeljuje sklep
14. za izražanje ali poudarjanje poljubnosti
15. poudarja ugibanje, ponovno vprašanje
16. za izražanje pridržka
17. izraža zadržano pritrjevanje
žé
izraža presenečenje, da se povedano prej ali predčasno uresničuje; izraža presenečenje nad zgodnejšim časom nastopa povedanega; izraža nastop, obstajanje dejanja, stanja pred časom govorjenja, do časa govorjenja ali v času govorjenja; izraža, da je količina, mera, dosežena do časa govorjenja ali določenega časa, večja od pričakovane; izraža različne stopnje verjetnosti; izraža zadostnost navedenega ne glede na drugo mogoče; izraža omejitev na navedeno, izvzemajoč drugo; poudarja pomen povedanega, na kar se nanaša; izraža sprijaznjenje s povedanim; izraža pripravljenost, sposobnost za povedano; izraža nejevoljo, nestrpnost v pozivu; izraža željo po uresničitvi; poudarja grožnjo; izraža gotovost, prepričanost o povedanem brez nestrpnosti glede časa uresničitve; izraža sprijaznjenje s povedanim; poudarja pridržek, zanikanje; izraža izvzemanje; uvaja zadržano pritrjevanje
μή
ali, če, morda; da ne (bi), da bo; da ne bo; gotovo ne, nikakor ne; razen, mimo;
μή
[Et. idevr. mē prohib. partik.] ne I. nikalnica: 1. v glavnih stavkih: a) ki izražajo opomin, prepoved ali svarilo; navadno se veže z imp. praes. ali cj. aor. μὴ ψεύδεο, μὴ δὴ ἐάσῃς, stoji pa tudi inf. μὴ λιλαίεσθαι, ind. fut. καὶ τἀμά τεύχη μήτ' ἀγωνάρχαι τινὲς θήσουσ' Ἀχαιοῖς; le redko se veže z 2 imp. aor. μὴ ἔνδεο Il. 4, 410, pogosto pa s 3 imp. aor. μή τις ἀκουσάτω, μηδεὶς προσδοκησάτω; včasih stoji eliptično in se ima glagol dostaviti: μὴ τριβὰς ἔτι (ἐμβάλλετε), μὴ πρὸς θεῶν, μή μοι μυρίους ξένους (λέγε); b) ki izražajo zahtevo, da se kaj ne stori: μή οἱ χρήματ' ἔδωμεν, μήπω ἐκεῖσε ἴωμεν(cj. hortativus); c) ki izražajo željo in sicer α.) z opt. pri izpolnjivi želji: μὴ τοῦτο φίλον Διὶ πατρὶ γένοιτο naj bi to očetu Zevsu ne bilo ljubo; β.) z ind. praet. pri neizpolnjivi želji: μὴ ὄφελες λίσσεσθαι o da ne bi bil prosil, μή ποτ' ὄφελον λιπεῖν τὴν Σκῦρον da bi nikdar ne bil zapustil Skira; d) v vprašalnih stavkih α.) kot cj. dubitativus: πότερον βίαν φῶμεν ἢ μὴ φῶμεν εἶναι naj rečemo...