məškàt

1. mečkati (nekaj)
2. biti počasen

mečkáč

-a [mə tudi me] m z -em člov. (á) slabš. |obotavljiv, počasen človek|; mečkáčka -e [mə tudi me] ž, člov. (á) slabš. mečkáčev -a -o [mə tudi me] (á) slabš.

mečkàv

-áva -o [mə tudi me] bolj ~ (ȁ á á) poud. ~ voznik |obotavljiv, počasen|; ~o blago mečkljivo: mečkávost -i [mə tudi me] ž, pojm. (á)

mečkón

mečkač

mezênje

zelo počasen in količinsko neznaten tok

mitis

miren, zmeren, počasen

motovílast

-a -o; bolj ~ (í) ~ vrh drvesa; poud. ~ človek |neroden, počasen|;

motovílež

-a m z -em člov. (ȋ) slabš. |neroden, počasen človek|; motovíležev -a -o (ȋ) slabš.

motovílo

-a s (í) naviti prejo na ~; člov., slabš. |neroden, počasen človek|;

mrlẹ́za