Iskani niz je bil najden v DRUGI VSEBINI:
ἐναντίος
3 1. o prostoru: nasproti stoječ ali ležeč, nasproten; pri glagolih ἔρχομαι, ἧμαι, ὁρμάομαι, ἐλαύνω se sloveni z 'nasproti', ἐναντίη ἤλυθε nasproti je prišla, οὔπω φαίνετ' ἐναντίη ni se prikazala očitno (z obličja v obličje), ἐπὶ τοὐναντίον ἕλκω vlečem na nasprotno stran. 2. sovražno: nasproten, protiven, sovražen τινός, τινί, pri glagolih stoji pogosto mesto adv.: ἐναντίοι ἔσταν Ἀχαιῶν so stali ali stopili nasproti Ahajcem, τὸ ἐναντίον στρατόπεδον sovražni tabor, ἄνεμος neugoden, nasproten veter, τἀναντία ποιῶ τινα ἤ ravnam s kom drugače nego, τἀναντία στρέφω obrnem se (na nasprotno stran), vrnem se. 3. subst. ὁ ἐναντίος nasprotnik, sovražnik, τὰ ἐναντία nasprotje, nasprotna stvar; πᾶν τὸ ἐναντιώτατον ravno (povsem) nasprotno. 4. adv. a) (τὸ) ἐναντίον, (τὰ) ἐναντία, τοὐναντίον, τἀναντία nasproti, vpričo koga, pred kom τινός, τινί; ἐναντίον ἔρχομαι pridem nasproti, ἐναντίον ἐμεῖο ἵστασο stopi meni nasproti, ὁράω ἐναντίον εἰς ὦπα gledam naravnost v obraz; b) ἐκ τοῦ ἐναντίου od nasprotne...
ἐξ-αλλάσσω
, at. -ττω 1. act. izpreminjam, (za)menjavam, pridem črez kaj, prekoračim, Εὐρώπην zapuščam; γύμνωσιν odvračam, obračam proč (nezavarovano stran). 2. pass. ne ujemam se, razlikujem se, sem nenavaden. 3. med. poet. κακοῖς μηδέν ne izpremenim se po nesrečah = ne doživim nobene izpremembe nesreče.
ἐπ-αλλάσσω
, -ττω 1. act. zamenjavam, ἐπαλλάξαντες ἐτάνυσσαν izmenjema so potegnili sedaj na to, sedaj na drugo stran (= bojevali so se s premenljivo srečo). 2. pass., o govoru: drugače se tolmači, zavija se λόγος.
ἐπ-έκεινα
adv. (= ἐπ' ἐκεῖνα sc. μέρη) onstran, onkraj, na oni strani, na ono stran, preko; οἱ ἐκ τοῦ ἐπέκεινα onostranski, τὸ ἐπέκεινα onostranski kraj, τὰ ἐπέκεινα τινος na nasprotni strani česa.
ἐσχατιά
, ἡ, ion. -ιή (ἔσχ-ατος) skrajni del, kraj, rob, krajna stran, meja; od mesta oddaljeno posestvo; πολέμοιο zadnje čete.
ἑτερ-αλκής
2 (ἀλαλκεῖν) ep. in ion. 1. ep. ki podeli eni stranki premoč ali zmago, odločilen δῆμος, ki se nagne na eno stran, odločen νίκη. 2. ion. μάχη ki se nagiblje sedaj na to, sedaj na drugo stran, neodločen, nestalen, premenljiv. – adv. -κέως z neodločenim uspehom, neodločno ἀγωνίζομαι.
ἕτερος
3 [Et. po krazi iz ἅτερος, iz sm̥-teros; gl. ἅ-παξ, εἷς. – Obl. v krazi s spolnikom ἅτερος, ἁτέρα, θάτερον, gen. θατέρου, dat. fem. θατέρᾳ, acc. pl. n. θάτερα; ion. οὕτερος, n. τοὔτερον] drugi (izmed obeh) 1. navadno s spolnikom: a) eden izmed dveh, drugi izmed obeh; b) pri naštevanju: drugi, naslednji; (χειρὶ) ἑτέρᾳ z eno ali drugo, navadno z levo roko, χωλὸς δ' ἕτερον πόδα na eni (ali na drugi) nogi; ἕτερος μέν … ἕτερος δέ, ἕτερος … ὁ δέ, ἕτερος μέν … ἄλλος δέ eden … drugi, οὐδ' ἕτερος, μηδ' ἕτερος niti eden (nobeden) od obeh; οἱ ἕτεροι ostali, drugi, nasprotniki, sovražniki; τῆς ἑτέρας, τῇ ἑτέρᾳ, θἀτέρᾳ drugega (naslednjega) dne, naslednji dan, θάτερον κέρας levo krilo, ἑτέρᾳ na drug način; τὰ ἕτερα τῆς πόλεως druga stran mesta, ἐπὶ θάτερα na drugo (nasprotno) stran, na drugi strani, εἰς τἀπὶ θάτερα na drugo (nasprotno) stran, ἐκ τοῦ ἐπὶ θάτερα od druge (nasprotne) strani, na drugi strani, τῇ δὲ χἀτέρᾳ na to ali na ono stran, tako ali tako. 2. brez spolnika: a) drugi (izmed mnogih),...
ἥλιος
, ὁ, ep. poet. ἠέλιος, dor. ἀέλιος in ἅλιος [Et. iz σᾶϝελ-jo-s, idevr. sāwel, lat. sol (iz sāol, sāwoł, sāwel; slov. solnce, iz sъl-n-); sor. nem. Sonne (got. sauil)] 1. solnce, ἡλίου ἔκλειψις solnčni mrk, ἡλίου δυσμαί solnčni zapad. 2. solnčna svetloba, dnevna luč, dan; ὁράω φάος ἠελίου živim; pl. solnčni žarki. 3. solnčna stran, vzhod, πρὸς ἠέλιον na (proti) vzhodu. 4. solnčni bog Helij.
Dostopnost