Iskani niz je bil najden v DRUGI VSEBINI:
ἀνα-παύω
naredim (povzročim), da kdo neha, naredim (povzročim), da kdo konča; odvračam koga od česa, oviram koga pri čem; dam (omogočim) počitek, pustim (komu), da se oddahne; (od časa do časa) ustavim; oprostim, rešim; krepim, poživljam; končam; neham; počivam, odpočijem se; mirujem, grem k počitku, spim, imam mir, umirim se
κρύος
, ους, τό [Et. iz κρυσος ali κρυ-ϝος, lat. crusta, stvn. (h)rosa, led; gršk. κρύσταλλος, κρυσταίνω] 1. srež, mraz, mrzlota, zima. 2. groza.
ψῡχρός
3 (ψῦχος) 1. hladen, mrzel, krepilen, hladilen; τὸ ψυχρόν a) mrzla voda, studenčnica; b) mraz, hlad, zima. 2. pren. a) puhel, neslan, brez duha; b) brezčuten, neobčutljiv, brezsrčen, trdosrčen, neusmiljen NT; c) brezuspešen, prazen, ničeven.
ὥρα
, ἡ, ion. ὥρη [Et. iz jώρα, slov. jar, jaro žito; nem. Jahr (stvn. jār), heuer (iz hiu jāru), lat. hornus, letošnji (iz hōjōrinos)] vsak po naravnih zakonih določen čas, doba: 1. (τοῦ ἐνιαυτοῦ) doba, letni čas, posebno: ugodni letni čas, ὥρᾳ ἔτους spomladi, poleti, ὥρα χειμῶνος zima; pl. letni časi, leto, περὶ δ' ἔτραπον ὧραι leta so se obrnila, leto se je iznova začelo, περιτελλομέναις ὥραις v teku let, εἰς ὥρας v naslednjem letu. 2. ὧραι a) pri Her. tudi: podnebje, klima, vreme; b) žetev, poljski pridelki. 3. čas, doba, dnevni čas, dan, ura, trenotek, ugoden čas, τῇ ὥρᾳ tekom časa, ἐν τῇ ὥρῃ o pravem času, ἀεὶ εἰς ὥρας vedno o pravem času, t. j. ob času žetve, ὥρα (ἐστί) čas je. 4. človeška doba; pos. cvet življenja, mladost, čas cvetočih let, mladeniška lepota, zrelost, οἱ ἐν ὥρᾳ mladeniči. 5. Ὧραι person. hčerke Zevsa in Temide, boginje letnih časov.
oktober
Dostopnost