Iskani niz je bil najden v DRUGI VSEBINI:
tail
1.sl rep; trtica; spodnji del; konec (sprevoda itd.); zadnji del pluga; stran kovanca z napisom; spremstvo; najslabši igralci kakega moštva, odpadki; stranka, privrženci; žaket, frak, škric, vlečka (obleke); družabna obleka
2. najbolj zadajšnji, zadnji, končni, repni
ták
1. izraža lastnost, značilnost pri govorečem ali pri osebi, stvari v bližini govorečega, na katero se usmerja pozornost koga
2. izraža lastnost, značilnost česa, kar je znano iz predhodnega besedila, okoliščin
3. izraža enakost lastnosti z lastnostjo v prejšnjem stavku
4. izraža veliko mero ali stopnjo tega, kar izraža samostalnik
5. izraža zlasti negativno lastnost, značilnost, ki se noče natančneje imenovati
6. poudarja osebo, stvar glede na njeno bistvo, izključujoč okoliščine
ták
1.it questo (-a), cosiffatto (-a), siffatto (-a), così; tale, simile
2. così, (così) come
3. così, come, uguale
4. così
5. così e così
6. qualunque, qualsiasi
7. come tale; cosiffatto (-a), siffatto (-a), così, tale, simile
ták
-a -o kaz. kak. zaim. bližnjega (á) 1. Poglejte, ~a sem bila kot študentka; ~ je, ves razdražen, da ga ni mogoče prenašati; Kakršen oče, ~ sin2. navez., navez. kaz. kak. zaim. bližnjega Šolarji so bili ne le pridni, ampak tudi dobrovoljni: ~ih se veselijo starši in učitelji; Prijazna si in ~a tudi ostani; Polje je rodovitno, da je malo ~ih3. ~ega reveža ni daleč naokoli |tolikšnega|; Ni ~a sila oditi4. ~a pšenica, da ji ni para |dobra, kakovostna|; 5. poud.: V stanovanju imajo ~ nered, da bog pomagaj |velik|; Hudič pa ~a večerja |slaba, nikakršna|; 6. Ljudje so ~i in ~i |različni|; 7. neobč. Resnica kot ~a je dostikrat boleča |sama na sebi|; ták -ega m, člov. (á) Devetih ~ih se ne boji táka -e ž, člov., rod. mn. -ih (á) ~ me pa že ne bo učila |nevednica|; nečlov. Hudi časi so, ti pa ~e počneš |neprimernosti|; táko -ega s, pojm. (á) poud.: To ni nič ~ega |posebnega, izrednega|; Kaj ~ega pa že dolgo ne tákost -i ž, pojm. (á)
take*
1.sl vzeti, jemati; prijeti, zgrabiti; polastiti se, zavzeti; ujeti, zalotiti, zasačiti; ujeti; vzeti mero, izmeriti; peljati se (z); (po)jesti, (po)piti
2. odvzeti, odšteti; odnesti, s seboj vzeti, (od)peljati, odvesti; iztrgati
3. dobiti; izkoristiti; prejemati, biti naročen na; nakopati si, stakniti
4. vzeti, zahtevati, potrebovati, biti potreben
5. občutiti, imeti; nositi, pretrpeti, prenašati, prestati, doživeti; napraviti
6. očarati, prevzeti, privlačiti
7. razumeti, razlagati (si), tolmačiti (si), sklepati; smatrati (za), imeti za, vzeti za, verjeti
8. zateči se (k, v); iti (k, v); vreči se v, pognati se v; preskočiti
9. fotografirati; skrbeti (za)
10. uspeti, imeti uspeh, naleteti na odziv; prijeti se, uspevati, ukoreniniti se; prijeti; prijeti se (o barvi); učinkovati, delovati (zdravilo, cepivo ipd.); (o ribi) prijeti, ugrizniti; fotografirati se, biti fotografiran; (redko) vneti se, vžgati se; biti prizadet
tákšen
1. izraža lastnost, značilnost pri govorečem ali pri osebi, stvari v bližini govorečega, na katero se usmerja pozornost koga
2. izraža lastnost, značilnost česa, kar je znano iz predhodnega besedila, okoliščin
3. izraža enakost lastnosti z lastnostjo v prejšnjem stavku
4. izraža veliko mero ali stopnjo tega, kar izraža samostalnik; tak
5. izraža zlasti negativno lastnost, značilnost, ki se noče natančneje imenovati; tak
6. poudarja osebo, stvar glede na njeno bistvo, izključujoč okoliščine
Dostopnost