Iskani niz je bil najden v DRUGI VSEBINI:
interferirati
združevati se z valovanjem ali valovanji enake frekvence
en to interfere
intervenire*
1.sl dogoditi, dogajati se; pripetiti se
3. udeležiti, udeleževati se
4. nastopiti, nastopati kot stran
5. operirati
kampánja
Strateško načrtovan in voden komunikacijski proces, katerega cilj oz. cilji ...
en campaign
kljúb
uvaja dejstvo, ki bi moglo ali moralo kaj preprečiti, pa ne prepreči; uvaja nasprotno dejstvo
kratki rokavi
Slovenski izraz za majico s kratkimi rokavi je "kratki rokavi", včasih je ta lastnost prenesena na samo majico, pa se reče "kratka majica", kar pa ni tako natančno.
V zadnjem času se namesto "kratkih rokavov" vse pogosteje sliši T-majica, ki pa je navaden kalk = suženjska ali slepa prevedenka po angleški T-shirt (tiišrt), ki je sicer logična zaradi oblike tega oblačila, če ga položiš na mizo in zgladiš, je pa spričo uveljavljenega izvirnega izraza povsem odveč. Razumem sicer tiste, ki se jim je zdelo neprimerno v javnosti uporabiti tako zvezo; pa so zato na pogojih natečaja rekli: "Pošljite svojo T-majico ..." namesto "Pošljito svoje kratke rokave ...". V takih zvezah se "kratki rokavi" redko slišijo, zato zvenijo tuje in neprimerno; toda namesto tujke bi bilo bolje uporabiti zvezo majica s kratkimi rokavi, v vsaki naslednji ponovitvi pa bi zadostovala že samo majica.
Zveza "kratki rokavi" so nastali z elipso (izpustom) majice iz zveze "majica s kratkimi rokavi", kakor so iz zveze "čevlj...
kríti
1. delati, da je kaj nevidno; pokrivati
2. na streho polagati kritino; pokrivati
3. s seboj ali s svojim delom odvračati od koga nevarnost
4. zagotavljati z enako ali večjo vsoto denarja plačilo, izplačilo česa
metáti
1. s silo, navadno ročno, povzročati, da prehaja kaj po zraku na drugo mesto
2. s silo povzročati, da kaj hitro, sunkovito spreminja položaj v prostoru
3. pošiljati, premeščati
4. hitro, nepopolno pisati, risati
5. pogledovati, ogledovati
6. izraža dejanje, kot ga določa samostalnik
7. povzročati, delati, da kaj kje je
metáti
méčem nedov. mêči -íte, metáje; mêtal -ála, mêtat, -án -ána; metánje; (mêtat) (á ẹ́) koga/kaj ~ kamenje na kup, v koga; knj. pog.: ~ karte kvartati: ~ kocke kockati: poud.: ~ delavce iz službe |odpuščati jih|; Božjast ga ~e |Božjasten je; Ima napade božjasti|; To ga ~e iz tira |ga vznemirja, razburja|; poud. metati koga/kaj v kaj Nasprotovanje ga ~e v bes |spravlja|; publ. metati kaj na koga/kaj To ~e sum nanj |vzbuja sum v zvezi z njim|; metati komu/čemu kaj ~ kokošim zrnje; poud.: ~ komu kaj pod nos, v zobe |očitati komu kaj|; ~ komu polena pod noge |ovirati ga|; neknj. pog. ~ komu kaj naprej očitati: brezos. metati koga Na vozu nas je metalo sem in tja metáti se méčem se (á ẹ́) Fanta sta se šla metat; poud. ~ ~ materi okoli vratu |objemati jo|; poud. metati se za kom ~ ~ ~ dekletom |prizadevati si za njeno naklonjenost|;